Pogovarjali smo se z jutranjo radijsko voditeljico Anjo H. Ramšak, ki se trenutno pripravlja na dobrodelni maraton Radia 1, v okviru katerega zbirajo sredstva za družine v stiski.
Anja, kako poskrbiš zase v teh mrzlih, temačnih in kratkih dnevih?
Z vsakodnevnim dolgim sprehodom po gozdovih in hribčkih z najino psičko Viki, z dobro, lokalno in sezonsko zelenjavo, dolgimi tuši, toplo limonado in dobrim spancem. Moja budilka je zelo zgodnja – ob 4. uri zjutraj – in prav v tem času, ko so dnevi kratki, lahko najlažje poskrbim za kakovosten in dolg spanec, brez katerega ne funkcioniram dobro.
Si danes vzameš več časa zase, kot si si ga nekoč?
Trudim se, a mi zaradi vsakodnevnih obveznosti in tempa življenja sploh v decembru to ne uspe vedno. Veliko lažje kot nekoč se postavim zase in res nisem več razsipna s svojim časom, ki ga imam. Počnem to, kar me polni, družim se z ljudmi, ki bogatijo moje življenje... Seveda je treba v življenju kdaj pa kdaj narediti tudi kaj takega, kar je težko, ampak stremim k temu, da se s tem ne obremenjujem preveč. Nimam pa nobenih težav s tem, da kdaj rečem: "Ne, to ni več zame."
Ali še vedno pišeš dnevnik?
Še vedno. Obenem pa sem začela snemati video opomnike zase. Ko mi je lepo, ko mi je težko, ko se zgodi kaj takega, česar ne bi rada pozabila. Da imam sebe v sliki, v videu kot spomin, kot opomnik na nek dogodek v preteklosti, ki je lahko pozitiven ali pa resnično težek. Tudi takšni pridejo sem in tja.
Se ti zdi, da z leti lažje prepoznavaš, kdaj potrebuješ počitek, nežnost ali jasno mejo?
Ja, vsekakor. Če tega ne zaznam sama, pa me opomni telo. Včasih se mi je to zdelo prekletstvo, zdaj sem za to hvaležna.
Kako ohranjaš stik s hvaležnostjo v težjih obdobjih življenja?
Ni vedno preprosto, vendar se resnično opominjam na vse, kar imam. Mislim predvsem na čudovite ljudi okoli sebe – mojega moža, svojo sestro in njenega partnerja, moja krasna starša, prijatelje in sodelavce. V zadnjih letih sem veliko bolj hvaležna, saj z več empatije gledam na svet in se zavedam vsega, kar mi je dano in kar sem si prigarala.
- Preberite si še: Anja Ramšak po skrivni poroki spremenila svoj priimek, prav posebno gesto pa je naredil tudi njen mož
Se ti zdi, da znamo Slovenci prositi za pomoč, ko jo potrebujemo – ali je to še vedno nekaj, pred čimer imamo velik strah in sram?
Mislim, da je prositi za pomoč še vedno nekaj, za kar ljudje dolgo zbirajo pogum in pogosto občutijo sram, ko jih življenje pripelje do stiske. Vendar pa opažam, da se je v desetih letih, odkar smo na Radiu 1 začeli z dobrodelnimi akcijami, zgodil velik premik. Tudi zato, ker ves čas poudarjamo – z Denisom na čelu –, da se lahko prav vsak že jutri znajde v stiski in da bo potreboval pomoč. Že en sam napačen korak je dovolj, da se ti sesuje življenje, kaj šele bolezen, ki poseže v vsakdan in vse obrne v smeri, ki si jih nismo mogli predstavljati.
Zakaj se ti zdi pomembno, da smo ljudje dobrodelni? Ali s tem koristimo samo osebi, ki ji pomagamo, ali morda tudi sebi?
Velikokrat sem prejela komentarje, da s tovrstno dobrodelnostjo ne rešujemo sistemskega problema revščine in da bi morali te težave urejati na državni ravni. Strinjam se – vendar ko zgodbe ljudi dobijo obraze in glasove, je težko razmišljati o njih kot o številkah, ki naj počakajo na tako imenovano sistemsko ureditev. Če lahko pomagam, bom vedno pomagala zdaj, ko je čas za to. Ne razmišljam o tem, ali s pomočjo drugim koristim sebi, je pa gotovo res, da se ob dobrih dejanjih počutim bolj izpolnjeno.
Kako lahko danes vsak od nas – tudi z majhnimi gestami – prispeva nekaj dobrega k skupnosti?
Vsak lahko prispeva k dobremu v skupnosti tako, da živi brez škodovanja drugim. Mislim, da je v teh časih to čisto primeren začetek poti k bolj prijazni skupnosti.
Kakšna imaš pričakovanja glede letošnjega maratona?
Moja pričakovanja so vsako leto enaka – želim si, da bi čim manj ljudi potrebovalo pomoč, a se vedno znova izkaže, da so moja pričakovanja previsoka. Veliko ljudi, otrok in družin še vedno potrebuje podporo, zato si želim, da bi zbrali dovolj sredstev, da bi lahko pomagali prav vsem. Če lahko – pomagam5 ali pomagam10 na 1919 – in hvala za vsak poslan dobrodelni SMS.
Bi za konec še kaj sporočila bralcem Sense?
Pazite nase in drug na drugega. Pa srečno in zdravo v novem letu!
