Barbka Špruk: "Zdravniki, ki bi morali biti prva opora, z mano žal niso imeli časa govoriti."

"Nagovarjam vas kot Barbka Špruk - skupaj s somišljeniki in podporniki – kot svetovalka, predavateljica na področju osebne rasti, in nekdo, ki je bil v sistemu duševnega zdravja nekoč sam popolnoma izgubljen.Pišem vam, ker bo petek za Slovenijo edinstven trenutek. Priložnost, ki se ne bo ponovila. Priložnost, da uredimo področje psihoterapije tako, kot bi moralo biti urejeno že dolgo.

Razlog, da vam pišem, ni političen in ni poklicen interes. Razlog je izključno človeški: v petek boste odločali o vprašanju, ki bo določilo, ali bo psihoterapija v Sloveniji končno urejena in dostopna – ali pa bo še desetletja ostala razdrobljena, komercializirana, nedostopna in sistemsko prezrta.

Pred dvajsetimi leti sem bila večkrat v stiku s sistemom duševnega zdravja v Sloveniji. Tisto, kar me je najbolj prizadelo, ni bilo samo zdravljenje z zdravili – temveč odsotnost pogovora. Zdravniki, ki bi morali biti prva opora, z mano žal niso imeli časa govoriti. Največ topline in človečnosti sta mi takrat namenili čistilka in kuharica. Z njima sem se pogovarjala več kot z vsemi strokovnjaki. In če me je takrat kaj resnično držalo pokonci, je bil prav ta odnos.

Ko sem kasneje našla svojo pot, opustila zdravila in se usmerila v svetovanje drugim, sem začela srečevati ljudi, ki so preživeli podobne izkušnje. Veliko njih imenujem “preživelce” – preživelce sistemskih pomanjkljivosti, ne svoje lastne stiske.

Pri njihovih zgodbah znova in znova vidim isto: strokovna pomoč v Sloveniji ljudem ne ponuja dovolj pogovora, dovolj odnosa, dovolj terapevtske podpore. Danes srečujem ljudi, ki na področju duševnega zdravja niso bili zadovoljni, ker:

• so čakali mesece ali leta,
• so dobili samo minute, ne pa ure pogovora,
• so bili zdravljeni zgolj farmakološko,
• niso mogli dostopati do psihoterapije, ker je v sistemu skoraj ni,
• so morali plačati visoke vsote pri zasebnikih, ali pa so obupali.

Žal to ni ravno redkost, ni pa povsod tako, v zdravstvu obstajajo dobri ljudje, ki si radi vzamejo čas. Kljub temu je Slovenija je ena od evropskih držav, kjer psihoterapija v javnem zdravstvu ni dovolj sistemsko urejena, ni dovolj definirana, ni dostopna.

Psihoterapija obstaja, vendar za mnoge na voljo samo zasebno in finančno žal nedosegljiva. V zdravstvenem sistemu je premalo integrirana, premalo prisotna, premalo dostopna. In to kljub temu, da so duševne težave v porastu, da so ljudje vedno bolj izgoreli, vedno bolj ranljivi, v stiskah in sami, čakalne dobe pa neizogibno naraščajo.

Kdor nasprotuje temu zakonu, nasprotuje dostopnosti pomoči.Nasprotuje ljudem, ne strokam, ne ideologijam, ne kapitalu. Kdor nasprotuje zakonu, žal nasprotuje ljudem.

Zato podpiramo Zakon o psihoterapiji – in prav zaradi ljudi ga v petek podprite tudi vi. Ta zakon ne ruši, ne dela vzporednega sistema, ampak dopolnjuje zdravstveni sistem in končno postavlja psihoterapijo tja, kamor sodi: med ključne oblike strokovne pomoči.

Presenečajo nas napadi posameznih zdravniških krogov na ta zakon.Prav zdravniki bi morali prvi razumeti, da človeka zdravi odnos, da se duševna stiska ne odpravi samo s farmakologijo, in da je terapija nekaj, kar je treba vključiti v zdravstvo – ne pa iz njega izrinjati.

Petek je priložnost, ki je ne bomo dobili drugič.

V Sloveniji tako celovite ureditve psihoterapije še ni bilo – in zagotovo je dolgo ne bo, če jo zamudimo zdaj. Če to priložnost zamudimo, bodo stiske ljudi samo še večje, kar vemo, da pripelje do alarmantnih statističnih podatkov iz področja samomorilnosti, porasta depresij, anksioznosti in ostalih prehudih motenj.

Zato vas danes za vaš glas prosim kot nekdo, ki je to realnost izkusil na lastni koži. Kot nekdo, ki danes vsak teden posluša ljudi, ki zaradi duševnih stisk trpijo. In kot nekdo, ki verjame, da si lahko kot družba dovolimo več sočutja, več razumevanja in več strokovne podpore: Podprite zakon.

Dovolite, da psihoterapija pri poklicnih psihoterapevtih prvič postane resnično dostopna. Dovolite, da se ljudje v stiski ne bodo več počutili sami. Hvala, ker boste v petek izbrali pogum, odgovornost in prihodnost, v katero verjamem ne le jaz, ampak tudi vsi, ki smo to pot že prehodili. 

Zato vas prosim – in hkrati pozivam kot državljanka, kot preživelka in kot svetovalka: Podprite zakon. Podprite dostopnost. Podprite ljudi. Podprite prihodnost, ki jo slovensko duševno zdravje nujno potrebuje. To ni zakon za zdravstveno ali psihoterapevtsko stroko. To je zakon za vse, ki trpijo. Za vse, ki čakajo. Za vse, ki si ne morejo privoščiti zasebne terapije. Za vse, ki verjamejo v možnost okrevanja.

Prosim vas: izberite pogum. Izberite sočutje. Izberite ureditev, ki bi jo Slovenija morala imeti že davno. Hvala vam, ker lahko v petek naredite tisto, kar bo mnogim spremenilo življenje.

Z globoko hvaležnostjo,
Barbka Špruk skupaj s somišljeniki in uporabniki