Težko se prebujate, že vnaprej ste utrujeni od dneva pred vami. Veste, da ste pod stresom. Poskusite lahko s psihologom, čaji za pomiritev, zeliščnimi in sintetičnimi pomirjevali, toda najprej se vprašajte, kdaj ste nazadnje prebrali knjigo. Ja – knjigo!
Ne dnevni časopis ali poceni roman. Klasiko, otroško pravljico, basni, pripovedi, poezijo, Biblijo, Koran ... Mislite, da se šalimo? Kako naj bi poleg vseh obveznosti, ki jih imate, našli čas še za branje Ezopovih basni in kakšne koristi bi imeli od tega?
»Branje je notranje potovanje in je najlepša avantura, v kateri spoznavaš, kdo si. Za prepoznavanje sebe vedno potrebuješ ogledalo. Ljubezen do branja je pogum za lastno notranje potovanje.
Samo človek, ki ima stik s svojo notranjostjo, s svojo dušo, lahko polno zaživi, zažari ter služi tudi drugim. Če tega stika nimaš, boš težko kaj dobrega (slabega pa obilo!) naredil za druge. Nesrečni ljudje navadno povzročajo nesrečo, srečni pa širimo svoj objem.
Pri tem knjige lahko izjemno veliko pomagajo kot stik s samim seboj, z lastno notranjo bitjo. Možgani, ki veliko berejo, so drugače strukturirani kot možgani, ki samo gledajo televizijo in filme. Z branjem ljudje ostanemo celi. Z zgodbami najbolje osmišljamo življenje in sočutno sprejemamo druge poti kot enakovredne lastnim,« pravi slovenska ambasadorka branja dr. Manca Košir.
Blagodejno branje
Za razliko od zdravil knjigam ne poteče rok uporabe, z njimi se ne morete zaužiti prevelikega odmerka ali jih napačno uporabiti, lahko jih le premalo berete. Knjigo je, prav tako – za razliko od zdravil, ki jih zdravnik predpiše posamezniku in ga je praviloma prepovedano na lastno spodbudo dati komu drugemu – zaželeno deliti z ljudmi, katerim mislite, da bi lahko pomagala.
»Biblioterapija je namenjena vsem ljudem, zlasti pa tistim, ki so na poti svojega življenja prišli v takšne zagate, da morajo poiskati pomoč. Je najpomembnejše terapevtsko sredstvo (poleg avtoanalitičnega pisanja) za preseganje osebnih stisk,« pravi bralni terapevt dr. Andrej Perko, spec. klin. psih. svetovanja.
Učenje na napakah drugih
»Ljudje v stiski se praviloma sami ne odločajo za reševanje problemov z branjem ustrezne literature. Biblioterapija mora biti del programa urejanja teh ljudi, kajti branje ustrezne literature je osnova za duhovno in doživljajsko prebujanje.
Izkušnje kažejo, da mnogi ljudje preko ustrezne literature hitreje pridejo do uvidov in ustreznih rešitev,« pravi dr. Perko in dodaja: »Mnogi terapevti v Sloveniji se poslužujejo biblioterapije v terapevtske namene, sam nadaljujem socialno-andragoško metodo dr. Janeza Ruglja in biblioterapija je bistvo tega programa. Ljudje, ki iščejo pomoč pri meni, morajo prebrati dve knjigi na mesec. Rezultati so izvrstni.
Samo seznanjanje z boleznijo oz. stiskami še ne prinaša rešitve, pomembno je, da se človek v stiski prebudi, da postane radoveden bralec in tako preko spoznanj iz literature tudi spreminja svoj način razmišljanja in življenja. Tako se reši svoje stiske na dolgi rok,« spodbuja k branju dr. Perko.
Z branjem se bogatimo in zdravimo
»Branje je v sodobnem času – času osamljenosti – dejavnost, ki bogati notranje in družbeno življenje, saj prispeva k jezikovnemu bogastvu in pismenosti, to pa povečuje sposobnost učenja, uspešnost pri delu in v osebnem življenju. Odločitev za branje v bralnih krožkih pomeni tudi odločitev za govor in pogovor o prebranem.
Pogosto se najbolj zagret bralec posamezne knjige ponudi, da bo knjigo na začetku predstavil, potem pa pod nevsiljivim mentorskim spodbujanjem steče pogovor. Pogovarjamo se v jaz stavkih. Kaj je bilo meni všeč in zakaj, s katerim junakom sem se istovetil in kateri mi je šel najbolj na živce, kateri prizori so me vznemirili bolj kot drugi. Kakšne asociacije so mi zbudili posamezni odlomki?
Ko govorim o knjigi, vedno govorim o svojem doživljanju, govorim o lastnih problemih, o svojem življenju. Da je pogovor odprt in iskren – kar je predpogoj kakovostnega dialoga – moramo drug drugemu zaupati, se počutiti varne in sprejete. Prav ustvarjanju prijaznih okoliščin v krožkih namenjamo veliko energije,« pravi Manca Košir.
Pri biblioterapijah dr. Perka člani skupine preberejo mesečno dve knjigi z njegovega seznama. »Te knjige imajo poseben psihoterapevtski naboj. Druga knjiga, ki jo člani preberejo, je knjiga po lastni izbiri. Tako tudi vidim, po kakšni literaturi člani skupine posegajo. O vsaki prebrani knjigi morajo napisati tudi utrinke, razmišljanja in doživljanja.«
»Globok in iskren pogovor o prebranih knjigah, zlasti umetniških, je pomemben graditelj samozaupanja. Slaba samopodoba je značilnost slovenskega prebivalstva, branje pa mehanizem, ki jo lahko izboljša in s tem razširi človeško zavest ter utrdi pozicijo kritičnega državljana,« je spodbudna dr. Manca Košir.
Zato naslednjič, ko začutite, da boste ‘počili’, ko vam mož očita, da juha ni dovolj slana, ko vam šef zastavi nerealen rok za dokončanje novega projekta, kljub temu da ve, da že delate na štirih, ko vam otrok z vodenimi barvicami naslika rožico na steno ali ko preprosto začutite, da imate vsega dovolj – vrzite stran službene papirje z nočne omarice, čaj za pomiritev zlijte v lijak, udobno se namestite na kavču, skrijte daljinski upravljalnik in odprite priljubljeno knjigo.
Popeljala vas bo v drug svet, v katerem liki ponavadi najdejo izhod iz navidez brezizhodnih položajev, in vas spomnila, da vse to lahko naredite tudi vi, ker, kot pravi Mali princ, knjiga, ki vam jo bo priporočil vsak bralni terapevt: »Nekateri ljudje odrastejo, nekateri pa se postarajo.« Zato odrastite in takrat boste vedno našli zatočišče v pravljicah in pesmih.
Petra Arula
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj