Pogosto se govori, da je vez med materjo in otrokom sveta – a kaj se zgodi, ko ta vez postane pretesna?
Švicarski psihiater in psihoanalitik Carl Gustav Jung je podrobno preučil to vprašanje in raziskal, kako se lahko nerazrešeni čustveni boji v družini, zlasti med starši, prenašajo iz generacije v generacijo. Njegove ugotovitve osvetljujejo tako imenovani fenomen "moški-otrok" – stanje, pri katerem sin zaradi dinamike odnosa z materjo, v kateri ima oče ključno vlogo, težko doseže čustveno zrelost.
Preberite si še:
Korenine kompleksa "moški-otrok"
V središču tega problema je čustveno življenje matere. Jungova teorija pravi, da se lahko žena, ko od moža ne prejme ljubezni, pozornosti ali čustvene podpore, nezavedno obrne na sina, da bi zapolnil praznino. Ta čustvena preusmeritev pogosto ustvari nezdrav odnos, v katerem mati postane preveč odvisna od svojega otroka, otrok pa postane obremenjen z odgovornostmi, ki presegajo njegova leta.
Ko oče zanemari svojo vlogo partnerja, se družinska dinamika spremeni na nezdrav način. Mati lahko svojega sina zasipa s pretirano skrbnostjo in pozornostjo, otroku pa pusti le malo možnosti, da razvije svojo neodvisnost. In kakšen je rezultat tega? Človek, ki ostaja čustveno navezan na svojo mamo in ne more v celoti vstopiti v odraslost.
Kako lahko mati nehote rani svojega sina?
Mati, ki prekomerno kompenzira svoje neizpolnjene čustvene potrebe, lahko nehote zavira razvoj svojega sina. Jung je ta odnos opisal kot nekakšno »zaroto« med materjo in sinom – dinamiko, v kateri obe strani najdeta tolažbo v dogovoru, vendar za ceno sinove neodvisnosti. Jungova moderna klinična praksa jasno prikazuje to dinamiko:
Sin kasneje naredi le vrsto majhnih poskusov, da bi se osvobodil, kajti njegovo pobudo in samokontrolo ohromijo skrivni spomini, da je mir in srečo mogoče dobiti le pri materi ... To postavlja določene zahteve glede njegove moškosti, glede njegove pridnosti, predvsem pa glede njegovega poguma in odločnosti, da vse postavi na kocko. Za to bo potreboval podporo zahrbtnega Erosa, ki je sposoben pozabiti svojo mamo in preživeti razhod s prvo ljubeznijo svojega življenja, pravi Jung.
Preberite si še:
Tak moški se lahko polovičarsko poskuša osvoboditi, vendar njegov pogum oslabi pod težo materinega vpliva. Morda hrepeni po neodvisnosti, vendar mu materino odobravanje preprečuje, da bi sprejel potrebno tveganje za odraščanje. Ta dinamika se v odrasli dobi pogosto kaže kot težave pri vzpostavljanju romantičnih odnosov, ohranjanju meja ali uveljavljanju lastne individualnosti. Sin se je tako navajen zanašati na mamino vodstvo, težko zaupa svojim instinktom.
Zakaj je vloga očeta ključna
Čeprav je poudarek pogosto na odnosu mati-sin, je Jung poudaril ključno vlogo, ki jo ima oče pri razvoju dečkov. Čustveno odsoten oče pušča praznino, ki jo mati nagonsko poskuša zapolniti. Ne glede na to, koliko ljubezni daje mati, ne more nadomestiti edinstvenega vpliva očeta pri oblikovanju moškosti in neodvisnosti njegovega sina.
Brez močne očetovske figure lahko sin odrašča brez nekaterih ključnih orodij, potrebnih za reševanje življenjskih težav. Lahko se znajde ujet med materinimi potrebami in lastnimi željami ter si ne more začrtati jasne poti naprej.
Pot do čustvene zrelosti
Za moške, ujete v to dinamiko, pot do neodvisnosti zahteva zavestno prizadevanje in pogosto tudi strokovno podporo. Jung je verjel, da osvoboditev od "materinskega kompleksa" vključuje prepoznavanje nezdravih vzorcev vedenja, postavljanje trdnih meja in ponovno pridobitev občutka sebe onkraj sence matere.
To ne pomeni, da je zavestno kriva mati. Kot je ugotovil sam Jung, so te manifestacije pogosto nezavedne. Mati lahko resnično verjame, da deluje iz ljubezni in skrbi, ne da bi se zavedala dolgoročnih posledic svojih dejanj.
Na poti do moškosti se mora sin pogosto sprijazniti s svojo preteklostjo, s pomanjkljivostmi staršev in prevzeti odgovornost za svojo prihodnost. Ta proces zahteva pogum, samozavedanje in včasih boleč odmik od starih stereotipov.
Vir: Sensa.mondo.rs
