Od petka, 5. septembra, boste lahko prebirali jesensko obarvano revijo Sensa.
Iz pisma urednice:
Živimo in hkrati umiramo
Ko sem lanskega novembra še s tremi sopotniki spet potovala po Indiji, smo se za nekaj dni ustavili tudi v Varanasiju, ki velja za najbolj sveto indijsko mesto. Leži ob obali prav tako svete reke Ganges. Zgradil naj bi ga bog Šiva, ki pri hindujcih velja za 'tistega, ki ruši, razgrajuje' vse, kar je, tudi naše iluzije. Zato je Varanasi končni kraj odrešitve, kjer so človeku odpuščeni vsi grehi, vsa karma, ki si jo je nabral v življenju. Umreti tam, s pogledom na Gango, ali biti sežgan na njeni obali, si želi večina hindujcev.
Medtem ko smo po napornem, skoraj dvodnevnem potovanju z vlakom s severa Indije zapuščali železniško postajo v Varanasiju in čakali lokalnega vodiča, sem opazovala vrh železniške stavbe z ogromnim kolesom mokše. Kolo življenja in smrti, ki je simbol mesta, predstavlja svobodo oziroma 'tistega, ki se je osvobodil vezi'. Najbolj zaželena pri hindujcih je končna osvoboditev iz kroga življenja in smrti, ko ponovno utelešenje ni več potrebno.
Naslednje jutro smo sklenili, da si bomo vzeli dan za počitek, zato se bomo brezciljno potepali. Ogled 'gat' na obali Gange, kjer poteka sežiganje trupel, smo preložili na dan po. V mestu se je ravno začel festival, namenjen slavljenju družin, zato je bila gneča še večja kot sicer. Pisane trume praznično oblečenih žensk, moških in otrok s čudovito okrašenimi košarami, polnimi sadja in rož, so se valile k obali reke, da bi ji darovali svojo daritev in od nje dobili družinski blagoslov. Mesto je bilo neverjetno živo, vse je vrvelo, se premikalo, gibalo, komaj sem uspela sproti zaznavati prizore, ki so jih ponujale ozke ulice. Za hip sem pomislila, da sem vstopila v samo središče tuzemskega Življenja.
Hitro za tem smo se nevede znašli tik pred sežigalnico trupel na obali Gange. Kot bi nas neka nevidna sila načrtno pripeljala tja. Prizore življenja so prekinili prizori smrti. Moški člani družine so prinašali trupla na pisano okrašenih nosilih iz bambusa. Umivali so jih v sveti vodi Gange in ob njih izvajali poslednjo ceremonijo. Samo nekaj korakov stran so nekatera trupla že dogorevala, pri drugih je bilo še mogoče zaznati obrise posameznih okončin.
Sladkoben vonj po gorečem človeškem mesu, ki je zapolnil ozračje, me je ves čas opominjal, da si zdaj čisto od blizu ogledujem smrt, razkroj, osvoboditev od fizičnega. Tega, česar se v naši kulturi očitno tako zelo bojimo, odrivamo, potiskamo.
Prizadevamo si živeti čim dlje, nihče si ne želi umreti, oklepamo se življenja, da bi smrt držali čim dlje od sebe. In se sploh ne zavedamo, da nas prav strah pred smrtjo v resnici dela mrtve, otopele, hladne. V nas povzroča nemir, sili nas v nenehno tekanje za materialnim in hlepenje po družbenem položaju.
Kako smo lahko spregledali, da sta življenje in smrt samo dve plati istega kovanca? Zakaj tako težko sprejemamo resnico, da nam je z rojstvom hkrati podarjena tudi smrt, da s prvim vdihom in izdihom hkrati začnemo živeti in umirati? In kako to, da ne razumemo, da zavračanje smrti hkrati pomeni tudi zavračanje življenja v njegovi polnosti?
Dokler ne sprejmemo smrti, ostajamo enostranski, polovični. Šele ko smrt postane del življenja, lahko živimo uravnoteženo, mirno, celovito.
Vesna Fister, urednica
Iz vsebine:
Sensa astro
- Napoved planetov: čaka nas prizemljena jesen
- Zakaj bežimo pred resničnostjo?
Ritem lepote
- Kana – zdravilna za lase in lasišče
- Duhovni pomen sivke
Iz teme v svetlobo
- Intervju s Cirilom Zlobcem: "Živim, kot da sem večen ..."
- Manca Košir: "Človek je samo tisto, česar ne more izgubiti v brodolomu."
- Pismo o smrti
- Obsmrtna doživetja so si podobna
100% resnično
- Po sledi legende o Marijah
- Napotki za vsakdanje življenje
V ravnovesju
- Jesenski Sensa vikend na morju s skupino Shamballa
- Kundalini meditacija spremeni življenje
- Kolumna o senčnih plateh običajnega seksa
- Izjemni učinki Veduna posta brez hrane in tekočine
Vsa čutila
- Vsi okusi leče
- Karmično potovanje na Havaje