Če bi se zavedali svoje dejanske moči, potem nas nič na svetu ne bi ustavilo

Če ne živimo svoje moči, potem je naša moč nekje drugje; lahko je potlačena globoko v našem telesu, lahko jo imamo zunaj nas, velikokrat pa jo vsakodnevno predajamo nekomu drugemu.

Večina od nas še vedno predaja svojo moč in energijo drugim ljudem. Razlogov za to je več, v osnovi pa gre za pomanjkanje lastne vrednosti, ljubezni do sebe, zavedanja sebe in nivojev zavesti in Življenja.

Svojo moč lahko predajamo svojim staršem, svojim bratom ali sestram; svojim partnerjem, svojim otrokom, šefom ali sodelavcem, prijateljem, učiteljem, skupinam, strankam, inštitucijam (predvsem cerkev in religija), idejam, dogmam in prepričanjem.

Če bi živeli svojo moč, potem bi le to imelo na nas ogromen vpliv in rezultat. Začeli bi živeti svoje resnično poslanstvo, veliko lažje in bolj konkretno bi se soočali s samim seboj in izzivi življenja. Lastna vrednost in naša samozavest bi se močno okrepila. Izboljšali bi se vsi odnosi v našem življenju, finančno stanje in služba bi se izboljšala, morebitne probleme z zdravjem lažje in hitreje izboljšali, upali bi si delati in izkusiti stvari, ki si jih prej nismo, naše življenje bi postalo bolj harmonično in celovito. Celotno naše psiho-fizično stanje bi se korenito izboljšalo.

Naša moč mora(!) biti povezana z našim srcem in dušo, ker če ni, potem manipulira in nadzira nas in okolico. Da je naša moč v ravnovesju, potrebujemo globlji stik s svojim srcem, svojo dušo in za nekatere tudi z božanskim.

Del procesa vračanja moči je vračanje moške in ženske esence znotraj nas. Moški naj bi si povrnil nazaj svojo moško moč (moškost; moške modrosti) in ženska svojo žensko moč (ženskost; ženske modrosti). Ta sta močna arhetipa ali aspekta v katerih se skriva ogromna količina naše esence in moči, ki smo jo izgubili v zgodnjem otroštvu in tudi preko kolektivne energije družbe in ljudi.

Zakaj predajmo svojo moč drugim?

Vzroki za to so različni, vendar mnogi izvirajo iz otroškega obdobja, morda prejšnjih časov in prostorov in pa iz samih podzavestnih prepričanj in idej o tem, kaj smo ali nismo. Eden od glavnih vzrokov predaje moči izven sebe, je strah. Ko nas je strah nečesa zunaj nas, temu avtomatično predamo svojo moč in energijo. Če „temu“ predamo svojo moč, potem nas bodo morda „pustili na miru“. Da le to spremenimo, je dobro, da se začnemo soočati s svojimi strahovi.

Istočasno predajamo svojo moč izven sebe, ker nas je dejansko strah naše lastne moči. Če bi se zavedali svoje dejanske moči, potem nas nič na svetu ne bi ustavilo. Vendar pa je naša moč, če še ni izražena, vedno skrita pod različnimi potlačenimi občutki in čustvi; kot je jeza, bes, agresija, sovraštvo, kontrola, nadzor, itd.

Tisto, kar dolgo časa tlačimo v sebi, kmalu postane kot "ujeta pošast" (divja ženska, divji moški ali kot temačen del nas samih). In zelo hitro ta temačen, potlačen del nas samih postane strašen in navidezno grozljiv. Vendar samo zato, ker smo ga toliko časa zanikali in se mu upirali. Začeli smo se ga bati. Začeli smo se bati naše lastne moči. Našo lastno moč dobimo s tem, ko si dovolimo spustiti na površje naš potlačen „vulkan“ zanikanih emocij in občutkov (represivnih občutkov).

Na poti vsake duhovne in osebne rasti, se v nekem obdobju začnemo soočati s svojo notranjo pošastjo ("The Beast"). Brez tega ni duhovne rasti, ker če jo zanikamo, zanikamo velik del samega sebe. V današnji duhovnosti to najbolj obvladajo resnične šamanske tehnike, budistične tehnike, stara ezoterična znanja. Če se vaš duhovni učitelj ali skupina ne sooča, vsaj v nekem obdobju s „temačnim“ delom nas samih, potem lahko s časom nastane velik dualizem in konflikti. Sprejemanje naših in kolektivnih senc je torej pomemben aspekt spoznavanja samega sebe, saj se naša resnična moč skriva v skritih delih naše podzavesti.
Te "temne dele" nas samih v zgodovini arhetipov predstavljajo boginje ali bogovi, kot so Kali, Črna Tara, Črna Madona, Sekhmet, Seth, Lucifer in podobni.

Obstaja še več drugih razlogov in vzrokov zakaj predajamo moč drugim, izven sebe. Tukaj so nekateri primeri:
• iz nevednosti – da smo mi samostojna celota vsega kar obstaja
• ignorance do sebe; ker zanikamo dele in aspekte sebe (jih tlačimo)
• iz religijskih in družbenih prepričanj (religija in družba sta že v daljni zgodovini naredila to, da sta ljudem vzela osebno moč s tem, ko so na mesto „sodnika“ postavili ali duhovnike, cerkev ali različne sisteme in zakone. Današnja duhovnost v določeni meri sledi religijskih vzorcem, saj veliko duhovnost uči, da je nekaj izven nas in ne v nas).
• iz vzgoje staršev in družbe
• iz vzorcev in programov, ki lahko izvirajo iz prejšnjih časov in prostorov
• zaradi duhovnih prepričanj, idej, konceptov, itd.
• ranjenega in poškodovanega notranjega otroka
• kolektivnih prepričanj in delovanj

Bolj konkretni vzroki, zakaj predajamo svojo moč izven sebe so med drugim:

Nesprejemanje odgovornosti zase in svoje življenje
Ker ne znamo, ne zmoremo ali ne vemo, kako sprejeti odgovornost zase, svoje zdravje in svoje življenje, ga avtomatično potem predajamo drugim ljudem in s tem kompenziramo svojo energijo.

Strah pred lastno močjo
Večina nas se boji lastne moči, saj je lahko povezana z našimi sencami in temačnimi deli nas samih (več o Sencah tukaj).

Krivda in sram
Krivda in sram večinoma izvirata iz otroštva glede na reakcije naših staršev, ko so nas na primer kaznovali, nas zatrli in v nas ustvarili krivdo in sram, če smo izrazili svojo moč. To pomeni, da so se starši, kot večina ljudi, sami bali svoje resnične moči in jo zato zatrli ter se je izogibali.

Bremena in teža staršev
Zelo pogosto se zgodi, da otroci prevzamejo bremena in težo staršev na svoja ramena (za vse, kar starš ne prevzame odgovornosti, jo namesto njega otrok). S tem otrok izgubi svoje odraščanje in lastno vrednost. Ne more razviti svoje notranje moči, ker je moral od otroštva naprej nositi in na sebe prevzemati bremena svojih staršev.

Avtoritativni starši
Če so starši bili preveč avtoritativni in so nadvladovali svoje otroke, potem se v otroku razvije močan občutek manjvrednosti in občutek, da nikoli ne more odrasti in prevzeti odgovornosti za samega sebe. Vedno bo sledil drugim in se podrejal. V otroku bo nastal velik odpor in upor do mnogih delov samega sebe in okolice.

Zaščitniški starši
Druga plat so starši, ki svoje otroke preveč ščitijo, varujejo in jih dajejo v »vatko« oziroma »zlato kletko«. Na ta način bo otrokova moč prekrita z rožicami in navidezno nežnostjo in vedno bo iskal varno okolje in stanje udobja. Na ta način niti približno ne moremo prevzeti nazaj svoje moči in odgovornosti.

Strah pred neuspehom in zatrt notranji otrok
Velikokrat si ne upamo stopiti naprej in narediti stvari, ker nas je strah neuspeha. Razlogi za to izhajajo med drugim in našega zatrtega notranjega otroka, ker v otroštvu ni imel podpore staršev, ni bil viden in sprejet in ni mogel izražati svoje kreativnosti in raziskovanja svojih potencialov.

Strah pred zavrnitvijo od drugih ljudi
Dostikrat se ljudje bojijo nazaj vzeti svojo moč od ljudi (skupin), ker jih je strah, da jih bodo potem ljudje zavrnili, da jih ne bodo več marali in jih kritizirali in sodili. Bojimo se zavrnitve, sodbe in izgube zunanjih odvisnosti in kompenzacij, zato rajši ostajamo v stanju predaje in kompenzacije glede moči.

Naša moč je mnogokrat skrita pod plastmi jeze in besa, saj se naša moč velikokrat skrije zaradi kontrole in nadzora. Mnogokrat, ko izgubimo ali predajamo svojo moč, je čustvo jeze eno izmed prvih s katerim se soočamo. Jeza je velikokrat ena izmed prvih faz ali reakcij, ko se začne proces vračanja nazaj svoje moči. Dejansko vsakič, ko predamo izven sebe svojo moč, smo vedno jezni sami nase ali na druge.
Zato se ne bati čutiti, sprejemati in včasih na harmoničen način tudi izraziti svojo jezo.

Oseba, ki izžareva pozitivno in harmonično moč le to seva iz svojega celotnega pojava in bitja. Pot vračanja svoje moč nazaj k sebi ima različne načine in poti. Za vsako osebo je to individualno potovanje.

Predaja moči učiteljem
Eno večjih področjih, kjer predajamo svojo moč so naši učitelji in skupine od učiteljev.
Mi vsi smo učitelji drug drugemu, vsi se učimo eden od drugega, vsak trenutek življenja. Zato smo si vsi enaki v samem bistvu.
Zakaj potem takem predajamo moč ljudem, ki naj bi nam pomagali najti samega sebe?
Kaj je najvišja vrednota, ki jo lahko damo en drugemu in kar naj bi učitelj predal drugim ljudem? Vrniti ljudem njihovo osebno moč, lastno vrednost, ljubezen do sebe, lasten center in stik z Višjim Jazom (duhom, dušo).

Več bi rad govoril glede predaje moči v duhovnosti in osebni rasti. Prevečkrat se zgodi, da ljudje, ki hodijo učiteljem, gurujem, terapevtom in zdraviteljem dajemo svojo moč in energijo. Preveč je predaje moči duhovnim učiteljem in preveč duhovnih učitelj igra igro moči, kontrole, odvisnosti, nadvlade in manipulacij. Pretekle izkušnje in ljudje, ki jih srečujem mi še vedno kažejo, kako izgubljamo svojo moč in zavest s tem, ko „ujamemo“ v določeno duhovno skupino, učitelja ali kolektivno zavest.

Gre za zavest učitelja – ali nosi vibracijo, ki dovoli drugi osebi (učencu oziroma na splošno drugim ljudem), da se poveže s svojim lastnim izvorom, ali pa izhaja iz zavesti, ki naredi to, da oseba v učitelju išče rešitev in samega sebe.

Bodite sami sebi lastna avtoriteta, lasten izvor resnice, zavesti in identitet. Vedno naj bo vaš Višji jaz vodilo in center, iz katerega izhajate in preko katerega izkušate Življenje. Drugi naj vam bodo samo v občasno podporo in pomoč. Zaupajte sebi in svojemu notranjemu ritmu in svoji resnici. Bodite povezani s svojim telesom, čustvi in občutki, umom in duhom; prav tako živite svojo strast in notranja hrepenenja.

Eden od enostavnejših načinov, kako si vrniti nazaj svojo moč je ozaveščanje zgoraj omenjenih vzorcev in zapisov v naši podzavesti, spuščanje vezi in navezav in pa tudi dihalne vaje...

Igor Štrucelj, lifessence.si

• Poglejte si še: Dovolj! Opravil(a) sem s strahovi!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja