Starši so najbolj vplivni ljudje v našem življenju – naučijo nas svojih vrednot, prepričanj in mnenj. Vendar pa ima lahko to, če sta eden ali oba starša odtujena od samega sebe, veliko negativnih posledic za otroka. Naslednja prepričanja so lahko nekateri izmed znakov vzgoje s strani odtujene ali tudi narcistične osebe.
1. »Poskrbeti moram, da so vsi v redu«
Ko otroka vzgaja odtujen ali narcističen starš, to spremeni tipično dinamiko starš-otrok in jo obrne. Otrok postane »skrbnik« za starša in skrbi za njegova čustva. Takšna osebo lahko kasneje v skupini prijateljev prepoznate kot »mamo« ali »očeta« skupine. Prepričanje, da morajo skrbeti za vse bližnje in narediti vse, da se bodo počutili v redu, je lahko posledica takšne vzgoje.
Preberite si še:
2. Če rečem "ne" ali pomislim nase, sem nesramen ali sebičen
Prepričanje, da so vsi drugi pomembnejši od nas samih, je lahko znak vzgoje odtujenih ali narcisističnih staršev. Ti v otroštvu in kasneje niso spoštovali otrokovih mej in so jim v glavo vtistnili prepričanje, da je postavljanje zase »sebično« (saj ne koristi njim). Tudi kasneje v življenju ne znajo postavljati mej. Delajo preko urnika, so na voljo tudi za praznike in vikende ipd.
3. Moram iti čez sebe in narediti vse in še več, da bom ljudem všeč in bodo ostali z mano
Ko otroka vzgaja narcističen starš, lahko njegovo vrednost prestavi iz tega, kar otrok je, na to, kar otrok dosega; dosežki v šoli, športu ipd. Ko otrok odraste, živi v prepričanju, da je cenjen zgolj zaradi njegovih dosežkov in lahko razvije perfekcionistična nagnjenja ali nezdrav stil navezanosti, kjer počne vse, da bi ugajal drugim in bil ljubljen. Zelo verjetno ima skozi življenje težave z izgorelostjo.
4. Če nisem točno takšen kot oni, z mano nekaj ni v redu
Za narcisa je vse, kar počne in na kakšen način to počne, edini pravilen način. Takšni starši bodo otroka na vsak način poskušali prisiliti v to, da bo stvari počel ali dojemal na željeni, »pravilni« način. Domač mu je svet, kjer je vse črno-belo.
5. Preveč sem občutljiv in moram prenehati biti tako dramatičen
Ko se otrok upre staršu, izrazi svojo žalost, prizadetost ali jezo zaradi starševega obnašanja, ga bo ta označil za pretirano občutljivega ali dramatičnega in namignil, da je problem v resnici v otroku in da se mora otrok spremeniti in ne starš. Starš bo že v otrokovem otroštvu iskal vzroke pri otroku in ne pri sebi. Starš se ne zaveda, da je za otrokove težave odgovoren prav on.
6. Nisem dovolj dober
Narcistični starš bo svojo samozavest dvigoval s tem, da bo zniževal vrednost drugih (sploh, ko se bo počutil ogroženo). Zato se lahko otroci narcisističnih staršev pogosto počutijo, kot da nimajo nič za prispevati v družbo, kot da niso dovolj dobri in lahko posledično razvijejo tudi znake depresije in nizko samozavest. Težko uspejo v življenju in imajo težave s prihodki ter službami.
Imeti odtujenega ali narcisističnega starša ima lahko za otroka zelo hude posledice, ki se kažejo tudi v odrasli dobi. A nič ni vklesano v kamen – prej, ko opazite znake, prej lahko začnete svojo pot zdravljenja. Obisk psihoterapevta vam lahko pomaga pozdraviti škodljive posledice in zaživeti boljše življenje.
Vir: psych2go.net
