Reševanje konfliktov je izjemno pomembna veščina za razvoj zdravih medosebnih odnosov. Izogibanje konfliktov pa lahko na dolgi rok ustvarja številne napetosti in nezadovoljstvo v našem življenju.
Konflikti so težki in stresni za veliko ljudi. Nekateri se jim za vsako ceno izogibajo, saj jih je strah konfrontacije in posledic, ki bi sledile temu nestrinjanju. Ne zavedajo pa se, da je lahko prav izogibanje konfliktom seme razdora v številnih odnosih.
Ljudje, ki se nenehno izogibajo konfliktom in se po svojih najboljših močeh trudijo, da nikoli ne bi vznemirili drugih ljudi, to počnejo iz številnih, kompleksnejših razlogov. Pogosto imajo slabo samoregulacijo, kar pomeni, da v stresnih situacijah težko nadzorujejo svoj živčni sistem, zato pri njih konflikti, ne glede na to, kako majhni in nepomembni so, sprožijo odziv boja ali bega, zamrznitve ali podreditve.
Ta nezmožnost obvladovanja preživetvenih nagonov prispeva tudi k razvoju težnje po ugajanju drugim, kjer je pomembno le to, da so vsi ostali zadovoljni in srečni in se mir ohrani za vsako ceno.
Pri izogibanju konfliktom igrajo pomemnbno vlogo tudi nerazvite komunikacijske sposobnosti. Ljudje, ki se izogibajo konfliktom, imajo težave z jasnim in natančnim izražanjem svojih potreb in mej, kar povzroča zmedo in nesporazume. Ko pride do prepira, se radi zaprejo in obmolknejo, kar dodatno oteži komunikacijo. Zaradi slabe regulacije živčnega sistema in nerazvitih komunikacijskih veščin je težko biti odločen ter poskrbeti zase in svoje potrebe.
Izogibanje konfliktom gre ponavadi z roko v roki še z naslednjimi lastnostmi oz. vedenji:
- Odpoved planov v zadnjem trenutku (saj oseba ne zna takoj reči “ne”)
- Odlašanje in molk (da oseba uravna svoj naval čustev, ki ga želi prikriti)
- Predpostavljanje in ravnanje glede na to, kar oseba domneva o drugih ljudeh, namesto da bi jih o tem vprašala
- Pasivnost v komunikaciji, neizražanje lasnih čustev, stališč in potreb, kar dodatno prispeva k zmedi in nerazumevanju v odnosih
Kako se prenehati izogibati konfliktom?
1. Bodite pozorni na svojo komunikacijo
Ne morete pričakovati, da vas bodo ljudje razumeli in vedeli, kaj vas moti, brez da bi jim to jasno povedali. Če ne izrazite svojih pogledov, potreb in čustev, spodbujate zmedo, ki še dodatno rojeva konflikte. Uporabite svoje besede, da bi se izrazili, a pri tem ostanite prijazni.
2. Zavedajte se svoje težnje po ugajanju drugim ljudem in jo poskusite uravnavati
To je obrambni mehanizem, ki ga ljudje uporabijo, ko jih prevzema stres in strah pred konfliktom. Ugajati drugim samo pomeni, da zanemarjate sebe in svoje potrebe, kar vam ni v pomoč. Dvakrat premislite, preden privolite v stvari, prošnje in ponudbe. Dajte si čas, da razmislite o tem, kaj si želite vi sami in naj vam ne bo neprijetno reči “ne”.
3. Zapišite svoje misli in občutke, preden jih izgovorite
Komunikacija je veščina, ki se razvija – in ni je vedno lahko doseči. Preden ubesedite svoje misli drugi osebi, jih zapišite na list papirja. Prav tako je lahko odlična vaja to, da se posnamete, ko govorite o tem, kar vam leži na duši. Poslušanje samega sebe vam bo omogočilo, da opazite morebitna neskladja ali dvoumnosti v vsebini tega, kar skušate sporočiti.
Vir: Sensa RS
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
