Človek in njegova ujetost v prostor in čas

31. 5. 2012
Deli
Človek in njegova ujetost v prostor in čas

Astrologija je vez med vidnim in nevidnim svetom. Zanjo bi lahko rekli, da je zibelka vseh znanosti, cenjena in spoštovana je bila v vseh kulturah in civilizacijah.

Prve horoskope so izdelovali že svečeniki v Babilonu (Mezopotamiji), razširjena je bila tudi v Egiptu, le kdo ne pozna grške mitologijo, tudi planeti so dobili imena po tej kulturi, potem sta tu Kitajska pa majevska kultura (Južna Amerika). Nastanek astrologijo in bistvo te pa sta nastala z opazovanjem narave. Zanimivo je, da so ljudje že zgodaj ugotovili, da so na svoj način ujeti v prostor in čas.

Mornarji so se orientirali po zvezdah, da so našli pot domov. Seveda pa so ugotovili, da so spremembe na Zemlji povezane z dogajanjem na nebu, in tako so nastali prvi temelji astrologije. Prihodnost je nekaj, kar že od nekdaj buri duhove, tako je bilo včasih in tako je danes. Najprej so astrologijo uporabljali za vremenske napovedi in napovedovanje sprememb. Včasih je bil to koristen pripomoček, ta veja astrologije pa se imenuje astrometeorologija. Človeška zvedavost ne pozna meja in tako se raziskovali naprej. Prišli so do mundane astrologije, ki se ukvarja s politiko in političnimi napovedi. Vladarji so imeli na dvoru astrologa, ki je moral napovedati, ali bo zmagala njihova ali tuja vojska. Za vsako nepravilno napoved tistega časa pa je šla glava. Problem je bil, da si v starih časih niso zapisovali ure rojstva, astrologija pa je zanimala tudi preprostega človeka, ravno zaradi tega se je razvila horarna astrologija, ki je podala odgovore na vprašanja. Seveda je ta veja najbolj prepojena s pojmom divinacije (prerokovanjem). Razvili so tudi pravila in zakone, ki jih uporabljamo še danes.

Risanje astrološke karte na roko

Astrologija in astronomija sta bili med seboj zelo povezani in vse do leta 1666 sta nastopali skupaj. Bili sta predmet tudi na starih visokih šolah. Od takrat pa sta ločeni in astronomiji je ostala znanost, saj je merila, zapisovala podatke in proučevala gibanje planetov – s čimer se ukvarja še danes – astrologija pa je šla svojo pot pri ugotavljanju med vidnim in nevidnim svetom. V starih časih je moral astrolog narisati karto na roko, saj ni bilo računalnika, in to je vzelo veliko časa in truda. Po svoje pa je bilo tudi poučno, saj je astrolog dobil globlji vpogled. Z astrologijo so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, vsak matematik starega veka je bil tudi astrolog. Bistvo in zakonitost astrologije pa je močna prepojenost s pojmi matematike, intuicije in umetnosti. Zanimivo je, da se mora človek, ki zastavi konkretno vprašanje, zamisliti in vprašati s srcem. Seveda pa bi se tudi strinjal s tezo, da bolj konkretno je vprašanje, bolj konkreten je lahko odgovorov. Astrologija je bila skozi zgodovino preganjana in zaničevana, veliko starih knjig je bilo uničenih – na srečo pa so se zadeve ohranile do danes in korak za korakom se spet uveljavlja.

Novi vek – ni več prostora za horarno astrologijo

Kot smo že omenili, je bila horarna astrologija, neka oblika divinacije, zelo razširjena v 17. stoletju. K temu je v veliki meri pripomogel znan horarni astrolog Willam Lilly, ki je živel in delal v Angliji. Znano je, da so izkušnje najboljši učitelj, in tako si poleg že znanih pravil (ki so nam jih zapustili stari astrologi) vsak izbere svoj pristop in stvari interpretira tako, kot so se njemu dokazale za verodostojne. Astrologija je bila sicer v srednjem veku ponekod tudi preganjana. S konca prvega tisočletja astroloških zapisov iz današnje Evrope tako skorajda ni, astrologija pa se je spet razcvetela s prihodom arabskih zavojevalcev na Pirenejski polotok, seveda pa sta bili tu še astronomija in astromedicina (veja astrologije, ki se ukvarja z raziskovanjem bolezni, odkrivanjem, diagnostiko in zdravljenjem teh). Horarna astrologija je počasi tonila v pozabo in v novem veku je vse bolj postajala pomembna natalna (rojstna) astrologija.

Bili so tudi astrologi, ki so kombinirali obe veji astrologije, a jih ni bilo veliko. Veliko ljudi je že bilo pri astrologu, ki jim je izrisal rojstno karto na podlagi datuma, ure in kraja rojstva. Opredelil je tudi okviren značaj in pojasnil določene dogodke glede na gibanje planetov v času njegova rojstva, zakaj so določene blokade ter kaj je modro storiti, da se bo stvar razbremenila. Razlika je torej vse bolj jasna. Natalna astrologija ima uvid v značaj človeka, nakaže mu pot ter smernice, nakaže poslanstvo in poda roko varnosti.

Elektivna astrologija – sestra horarne astrologije

Horarni astrolog lahko odkrije tudi dejstva oz. odgovori na vsako zelo konkretno vprašanje. Res je, da je pri horarni sprva šlo za tipe vprašanj »da« ali »ne« ali pa »ugodno in neugodno«, seveda pa se da razbrati tudi, zakaj in kakšne so smernice za naprej v povezavi z vprašanjem. Danes prihaja čas, ko je astrologija postala del vsakdanjega, horarna astrologija pa se počasi uveljavlja. Z odkritjem modernih planetov (Urana, Neptuna in Plutona) se je razvila tudi psihološka astrologija, ki odkriva in usmerja s pomočjo arhetipov, vzorcev – išče podobnosti. Naj pa omenim še elektivno astrologijo, ki je v bistvu sestra horarne astrologije. S to vejo astrologije ugotavljamo, kdaj je ugoden trenutek za odprtje lokala, za začetek gradnje hiše ipd. Gre za podobne principe kot pri horarni, le da v nasprotnem smislu.

Pravi astrolog se rodi

Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da je astrologija koristen pripomoček, da ima odgovore na vprašanja in da pokaže pot, ki vodi iz teme. Seveda pa je astrolog tisti, ki presodi, kakšen odgovor bo podal. Znameniti astrolog Mile Dupor je v svoji knjigi zapisal, da se pravi astrolog rodi, a je treba talent izpiliti. Pozabljamo pa osnovno, da so odgovori že zapisani in da smo vsi samo ljudje. Če se astrolog posveti delu na sebi, razvija intuicijo in ima urejeno življenje, lahko v miru dela in ima zelo dobro rezultate. V nasprotnem primeru nastopijo težave. Toda to je že druga zgodba. Upam, da boste varno pluli po skritih znanjih astrologije in njenih zakonitostih.

Tadej Šink, horarni astrolog
www.tadej-sink.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja