Človek, ki miruje in čaka, je mrtev človek

5. 6. 2016
Deli
Človek, ki miruje in čaka, je mrtev človek

V stvarstvu vse živi v dualnosti, vse se giblje med plusom in minusom, pozitivnim in negativnim nabojem, med katerima deluje neskončna sila privlačnosti. Če obstaja lepota, mora nujno obstajati njen antipol – nelepota.

Ljubezen nujno potrebuje sovraštvo, da bi jo človek lahko spoznal. Prav v tej dualnosti je lepota človeškega bivanja, v okušanju in doživljanju eksistence v gibanju med tema dvema poloma. Da bi zares lahko razumeli življenje, ga torej moramo doživljati v njegovih nasprotjih. Zato si je treba dovoliti doživljati tudi bolečino.

Ste se kdaj vprašali, kaj pomeni razumeti? Kakšen proces je to? Predpogoj, da bi nekaj razumeli, je to nekaj občutiti ali doživeti. Razumemo lahko le na osnovi izkušnje. Brez tega, da nečesa ne občutite oz. doživite, okusite esenco, je nemogoče razumeti.

Za razumevanje sebe in sveta nujno potrebujemo izkušnje. Dokler vam nekdo samo govori, da ogenj (o)peče, nimate izkušnje, tega ne morete razumeti. Šele ko daste roko na vroče, občutite, da se je roka najprej segrela, potem, če jo še pustite, občutite, da vas vse bolj peče, in na koncu, ko vas ogenj opeče, poškoduje, zares razumete, kaj pomeni, da ogenj (o)peče. Dokler ne naredite teh treh stvari kot eksperiment, ne morete razumeti.

Človeško življenje je pravzaprav gibanje med prvim vdihom ob rojstvu in zadnjim izdihom pri smrti.

Tukaj, med vdihom in izdihom, je skrivnost življenja. S prvim vdihom, ki v sebi nosi svoje nasprotje – izdih –, zaživimo in umremo hkrati. Z rojstvom namreč neizogibno v paketu prejmemo tudi smrt. Vmes naj bi živeli. Toda kaj sploh pomeni živeti? Živeti pomeni nemirovati, ker je nemir nasprotje smrti oz. miru.

Da bi zares živeli, ne smete mirovati, kajti človek, ki miruje in čaka, je mrtev človek. Tako kot je mrtev tudi človek, ki živi v svojem statičnem umu. Umu se v resnici ne dogaja nič drugega kot dolgočasno prekladanje misli. In kar je najslabše, človek, ki se naveže na svoje misli, začne sčasoma čutiti svoje misli kot realne, se z njimi identificirati. Dobro je vedeti, da misli samo prehajajo skozi vas, zato so vedno le lažna identifikacija doživljanja nečesa.

Ljudje smo ustvarjeni kot perpetum mobile, najpopolnejši stroj, ki deluje sam od sebe. Poglejte otroke – nikoli se ne utrudijo! Zakaj? Ker še niso zaprli svojih potencialov, ker jih prav nič na svetu ne skrbi, ker še niso zastrupljeni z različnimi miselnimi koncepti. Zakaj bi vas moralo skrbeti zdaj, ko niste otrok? Od kod vam ideja, da vam ni treba živeti, da morate biti zaprti? Rezultat te vaše ideje je, da ste nesrečni, nezadovoljni, utrujeni, zaskrbljeni.

Zato začnite sebe spoznavati v gibanju.

Edini smisel življenja (če se ne sprašujemo, kaj življenje je) je pravzaprav gibanje. Gibanje je naša esenca. Če v gibanju ujamemo pravo frekvenco, nas energija popolnoma pravilno potegne v točko, v kateri se življenje v nas sproži samo od sebe. Zato je pomembno, da si dovolite čutiti, kajti čutenje vas bo postopno pripeljalo v notranje stanje, v katerem boste občutili samo lepoto vibriranja. Potem boste razumeli vso lepoto gibanja.

Fragmenti Bodinovega predavanja

Poletni kampi osebnostne in duhovne rasti

Društvo Bindu vam letošnje poletje ponuja tri tematsko različne poletne kampe na čudovitem posestvu JandaLa, ki leži na vznožju neokrnjene Fruške gore nad mogočno reko Donavo. Že samo bivanje na edinstveno urejeni JandaLi vas bo prestavilo v stanje umirjenosti, popolne sproščenosti in povezanosti z naravo in s svojim bistvom. (kliknite za ogled lokacije)      

Letošnje poletje boste lahko izbirali med tremi 1-tedenskimi delavnicami:

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj