Odpuščanje ne pomeni, da smo tako dobri, da odpustimo. Ni altruistično dejanje. Namen odpuščanja ni v tem, da nekomu pomagate, da se bo spet dobro počutil, čeprav je to tudi ena izmed posledic.
Če nekomu ne morete odpustiti, mu dejansko predajate svojo moč. Odpuščanje je v resnici osvobajanje sebe od vplivov osebe, do katere gojimo zamere, in sprejemanje svoje moči nazaj.
“Če nekomu ne zmorete odpustiti, to še ne pomeni, da ne morete iti naprej v svojem življenju,” pravijo psihologi. “Res pa je, da v sebi prenašate zamero in grenkobo. Sčasoma bosta sicer izginili s površja zavesti v nezavedno, vendar ne bosta nikdar sami od sebe prešli, kar pomeni, da bosta sem ter tja priplavali spet na površje in vas spomnili na nedokončane posle."
Hkrati pa je tudi nerealno pričakovati, da se bo grenkoba porazgubila v eni sami sekundi samo zato, ker resnično želite nekomu odpustiti. Najprej morate znati prepoznati, kaj je tisto, česar si resnično želite, in verjeti v to. Gre namreč za proces, ki zahteva svoj čas.
Odpustiti in pozabiti
Ljubezen, ljubosumje, občutek prevaranosti, odpuščanje. To so nadvse silovita in globoka čustva in če imate pogum, da jih v polnosti doživite, namesto da jih zavračate in od njih bežite, tedaj zorite. Kadar se jim hočete izogniti, se v vas naseli strah, ki počasi zastruplja vaše življenje. Resnica je, da sami ustvarjamo svojo realnost. Vendar morate biti pri izbiranju svobodni, kar svoboda prinaša odpuščanje.
Kako odpustiti sebi
Pa vi, koliko krivic ste storili drugim, včeraj ali pred tednom, letom? Se upate soočiti s krivicami, ki ste jih vede ali po nesreči povzročili ljudem okrog sebe? Na primer, da ste se zlagali nekomu, ki vam je zelo zaupal, ali obrnili hrbet nekomu, ki je v danem trenutku pričakoval vašo pomoč, kolikokrat ste se po krivici znesli nad svojim otrokom? Ali si upate odpustiti?
Da človek to stori, potrebuje veliko poguma, ljubezni in iskrenosti, pravi avtor knjige Odpustiti in pozabiti Lewis B. Smedes. Prepričan je, da sebi ne moremo resnično odpustiti, če si natančno ne ogledamo preteklih napak in jih poimenujemo s pravimi imeni. Ko si odpustimo, napišemo nov scenarij. Negativne osebe, ki smo jo igrali v prvem dejanju, ni več, ker je v novem scenariju spremenjena v pozitivno, razlaga Smedes.
Tako se v bistvu osvobodite spon prvotne vloge in občutek krivde postopno izgine. Preteklost postane nepomembna za vaše bivanje v sedanjosti. Osvobojeni boste, ko boste spoznali, da vaša preteklost ni pomembna za to, kar je zdaj in kaj bo. Vendar takšne osvoboditve ni mogoče doseči zlahka. Tisti del nas, ki je storil nekaj slabega, nas spremlja povsod, kamor gremo, svari Smedes.
Zato je potrebno veliko ljubezni, kajti le ljubezen zmore to preseči. Kjer je ljubezen, tam je vedno možnost za prevaro. Vsak dan se zgodi na tisoče malih izdajstev: vaša najboljša prijateljica se lahko zaljubi v nekoga in se bolj posveča njemu; prijatelj lahko najde drugo prijateljico, s katero si je bliže; na zabavi se lahko vaš spremljevalec zaljubi in ostanete brez prevoza domov. Vse to je del življenja.
V resnici ne moremo nikogar prisiliti, da bi nas imel rad, ne moremo preprečiti, da nekdo ne bi imel drugega raje, in ne moremo ukazati ljubezni, da ostane. Tisto, kar lahko naredimo, je, da živimo svoje življenje kot svobodne osebe – s čudežno močjo odpuščanja.
A. P.
- Poglejte si še: Kako se osvoboditi potlačenih čustev?