Čustveni incest je stanje, ko je otrok potisnjen v vlogo partnerja svojega starša. Takšna dinamika pusti številne posledice, a dobra novica je, da jo je mogoče prekiniti.
Kaj je čustveni incest?
Čustveni incest, imenovan tudi prikriti incest, opisuje nezdravo družinsko dinamiko, v kateri se starš na otroka opira zaradi čustvene podpore, tolažbe in celo praktičnih nasvetov.
Kljub imenu ne gre za spolno zlorabo. Izraz »incest« se tukaj nanaša na neprimerno čustveno bližino. Za razliko od fizičnega incesta se čustveni incest pogosto dogaja nezavedno.
Starši, ki ustvarijo takšno dinamiko, se pogosto sploh ne zavedajo, kakšen vpliv imajo njihova dejanja na otroka, in mu praviloma ne želijo škodovati, pojasnjuje Kathy Hardie-Williams, licencirana zakonska in družinska terapevtka iz Oregona.
Kljub temu pa lahko takšno vedenje povzroči veliko bolečine in resno ovira zdrav otrokov razvoj. Nekateri strokovnjaki celo opozarjajo, da imata lahko čustveni in fizični incest podobne dolgoročne posledice za otrokovo duševno zdravje.
- Preberite si še: 4 vloge, ki jih prevzamejo MOŠKI, ki so v čustvenem incestu z MAMO
V primeru čustvenega incesta vas starš ne obravnava več kot otroka, temveč bolj kot partnerja. Namesto da bi vam nudil oporo in skrbel za vaše čustvene potrebe, se lahko začne zanašati na vas, ko gre za:
- tolažbo in družbo ob občutkih osamljenosti ali žalosti,
- pomoč pri finančnih težavah,
- nasvete glede konfliktov v službi ali zasebnem življenju,
- zvestobo njemu, tudi na račun drugega starša.
Na začetku vam lahko tak odnos daje občutek posebne bližine in prezgodnje zrelosti. Če zaznate, da vam starš zaupa stvari, ki jih odrasli običajno ne delijo z otroki, se lahko počutite pomembne ali celo privilegirane.
Toda s tem, ko prevzamete vlogo »partnerja« ali celo skrbnika starša, izgubite svojo vlogo otroka. Posledično vaše osnovne čustvene in socialne potrebe ostanejo nezadovoljene, kar ima lahko resne posledice za vaše duševno in čustveno blagostanje tudi v odraslosti.
Kako prepoznati čustveni incest?
Čeprav številne strokovne organizacije priznavajo čustveni incest kot problem, je raziskav na tem področju še vedno malo. Trenutno ne obstajajo splošno sprejeta merila za njegovo prepoznavanje.
Zaradi te vrzeli so turški raziskovalci razvili lestvico čustvenega incesta v otroštvu (Childhood Emotional Incest Scale – CEIS), namenjeno odraslim, ki ocenjujejo svoje otroške izkušnje. Lestvica, objavljena leta 2021, vsebuje 12 trditev, razdeljenih v dva sklopa.
- Preberite si še: Moški, ki je zlit z materjo, čuti smrtno grozo pred tem, da bi se zavezal odnosu z drugo žensko
Prvi sklop: nadomestni partner
Prvih 6 trditev je sledečih:
- Ob težavah ste morali ravnati bolj zrelo kot vaši starši.
- Starši so se k vam obračali po nasvete glede svojih romantičnih odnosov.
- Vaši starši so se obračali na vas namesto na svojega partnerja ali drugo odraslo osebo, da bi sprostili morebitne občutke čustvene stiske, ki so jih doživeli.
- Ob prepirih med staršema ste morali izbirati stran.
- Ko so se vaši starši prepirali, ste morali posredovati in jim pomagati rešiti stvari.
- Starš se je po konfliktu z drugim staršem obrnil na vas po tolažbo.
Drugi sklop: nezadovoljno otroštvo
Drugi sklop zajema naslednje trditve:
- Za ohranjanje družinskega miru ste prevzemali odgovornosti, ki niso bile primerne vaši starosti.
- Niste mogli v celoti uživati svojega otroštva.
- Potrebe staršev so imele prednost pred vašimi.
- Zavidali ste odnose, ki so jih imeli vaši prijatelji s starši.
- Morali ste prehitro odrasti, da bi staršem nudili oporo.
- Morali ste prevzemati obveznosti v gospodinjstvu, ki bi praviloma bile od staršev.
Pri vsaki trditvi se ocenjuje pogostost na lestvici od 1 (nikoli) do 5 (vedno). Več "točk" pomeni večjo verjetnost, da ste bili žrtev čustvenega incesta.
Čeprav ima raziskava določene omejitve, gre za prvo znanstveno podprto orodje, ki pomaga prepoznati tovrstno nezdravo dinamiko.
Primeri iz vsakdanjega življenja
Iskanje potrditve
Po ločitvi staršev se eden od njih redno zateka k vam, se pritožuje nad drugim staršem in od vas pričakuje potrditev, da je »dober starš«. Vi se ob tem počutite nelagodno, a kljub temu odgovarjate tako, da starša pomirite.
Prošnja za nasvete
Starš vam zaupa, da ste njegov edini smisel in da ne potrebuje nikogar drugega. Z vami deli svoje službene stiske in vas sprašuje, kaj naj stori, vi pa ob tem potlačite lastne potrebe in občutke.
Zabrisane meje
Starš vas obravnava kot najboljšega prijatelja, vam dovoljuje stvari, ki niso primerne vaši starosti, in z vami razpravlja o temah, ki bi morale ostati v svetu odraslih. Navzven se zdi vse brezskrbno, znotraj pa pogrešate jasne meje in občutek varnosti.
Zakaj pride do čustvenega incesta?
Strokovnjaki navajajo več možnih vzrokov. Med najpogostejše sodijo:
- porušen partnerski odnos med staršema,
- ločitev, smrt ali bolezen drugega starša,
- čustvena ali fizična odsotnost drugega starša,
- medgeneracijski vzorci, kjer starš sam nikoli ni doživel zdravih meja,
- kulturni ali socialni dejavniki, ki poudarjajo odvisnost in lojalnost otrok.
Možne posledice
Čustveni incest ima lahko dolgoročne posledice, zlasti za otroke. Med njimi so:
- težave pri oblikovanju lastne identitete,
- težave v prijateljskih in partnerskih odnosih,
- nezmožnost postavljanja zdravih meja,
- perfekcionizem, občutki krivde in sramu,
- nizka samopodoba, tesnoba, depresija ali druge duševne stiske.
Kot poudarja Hardie-Williams, gre pri čustvenem incestu za obliko zlorabe, tudi kadar ni bila namerna.
Kako začeti proces zdravljenja?
Če se v opisanih znakih prepoznate, to še ne pomeni, da je bila vsaka starševska stiska zloraba. Če pa ste se v večini trditev prepoznali oziroma so se takšne situacije dogajale pogosto, je smiselno poiskati strokovno pomoč in ugotoviti, kaj se je pravzaprav dogajalo ter kakšne posledice nosite danes.
Psihoterapija omogoča razumevanje preteklih izkušenj in njihovih posledic. Razumevanje je pogosto prvi korak k okrevanju. V pomoč so lahko tudi pisanje dnevnika ter skupinske oblike podpore.
Če kot starš prepoznate, da ste morda nehote vpletli otroka v svoje čustvene stiske, se lahko pojavijo občutki krivde ali sramu. Pomembno je vedeti, da to vedenje običajno ne izhaja iz slabih namenov, temveč iz neizpolnjenih potreb in želje po bližini. Tudi vam lahko terapija pomaga prepoznati vzroke, postaviti zdrave meje in zgraditi podporno mrežo odraslih odnosov.
Preteklosti ni mogoče spremeniti. Lahko pa se odločite za zdravljenje, prekinitev škodljivih vzorcev in bolj zdrave odnose v prihodnosti. Pri tem je strokovna, sočutna podpora izjemno dragocena.
Prirejeno po: healthline.com
