Čustveno izsiljevanje je kot virus, ki še zastruplja odnose med ljudmi na način, da so ti nesvobodni, polni neprijetnih čustev in nezadovoljstva. Ta virus je razširjen na vseh področjih življenja.
Pogosto ga po starših prevzamejo tudi otroci in tako se ohranja tudi v sodobni družbi. Učinkovita zaščita pred njim je ozdravitev čustvenih ran, osebnostna rast ter konstruktiven pristop pri reševanju konfliktov.
Za čustveno izsiljevanje je potreben kompatibilen par »čustveno ranjenih oseb«
Čustveno izsiljevanje za obstoj potrebuje par oseb: izsiljevalca in njegovo žrtev. Za obe osebi je značilno, da sta čustveno ranjeni in nesvobodni. Oseba, ki manipulira, pogosto iz strahu pred izgubo »uslug žrtve« ali doživljanja prikrajšanosti, ne zmore ali ne zna rešiti konfliktne situacije z dogovarjanjem, medtem ko žrtev pod pritiskom grožnje opusti svojo voljo in sicer predvsem zaradi občutkov strahu, dolžnosti in/ali krivde, ki jih v njej vzbuja izsiljevalec.
Opustitev svoje volje je posledica čustvene ranjenosti žrtve, ki pogosto izvira iz potrebe po odobravanju in pohvali, izogibanju jezi za vsako ceno, samoobtoževanja, dvomov vase ter strahov pred zapuščenostjo, izgubo ljubezni, pravic (npr. do stika z otroki) ali osnovnih materialnih dobrin oziroma statusa. Občutja izsiljevalca in žrtve pogosto podpirajo njuna omejujoča prepričanja o sebi, drugih in svetu.
Čustveno izsiljevanje ima mnogo obrazov izsiljevalcev in njihovih žrtev
Čustveno izsiljevanje se od konstruktivnega reševanja konfliktov razlikuje predvsem po tem, da izsiljevalec žrtvi postavi zahtevo, kateri žrtev ne ugodi, zato jo s čustvenim izsiljevanjem prisili, da opusti svojo voljo in ustreže izsiljevalcu. Pritisk lahko izvede z izkrivljanjem žrtvine zaznave, z obračanjem dejstev, podtikanjem bolezni in izražanjem negativnih primerjav. Nekatere čustvene izsiljevalce takoj prepoznamo, ker je oblika njihove grožnje jasno izrečena.
»Agresivni kaznovalci«in »samokaznovalci« jasno sporočijo svojo grožnjo. Pri prvih je ta usmerjena na žrtev, medtem ko drugi grozijo, da bodo poškodovali sami sebe ali se vdali različnim odvisnostim. Manj jasno izrečene so grožnje t.i. »mučiteljev«, »trpinov« in »kujavcev«. Za mučitelje je značilno, da za svoje usluge ponujajo ugodnosti, katerih nikdar ne izpolnijo. Trpini razloge za svoje trpljenje pripišejo žrtvi in ne uporabijo lastne moči in ne prevzamejo nobene odgovornosti za nastalo situacijo. Kujavcise zaprejo vase in na žrtev pritisnejo s hladnim in težkim molkom pod katerim žrtev popusti.
Čustvenega izsiljevanje se je mogoče osvoboditi
Za izkoreninjenje čustvenega izsiljevanja iz odnosov je najprej potrebno, da ga prepoznamo, za svoje sodelovanje v njem prevzamemo svoj del odgovornosti in se odločimo za spremembo. Sprememba pogosto zahteva zdravljenje čustvenih ran in pridobitev moči, ki izhaja iz samozavedanja in samozaupanja.
Zdravljenje čustvenih ran omogoča odpuščanje, samosprejemanje in spremembo izkrivljenih prepričanj, ki so pogosto vzrok za izkrivljeno zaznavo. Ko se oseba tudi energijsko okrepi, je koristno, da se nauči tudi konstruktivnega reševanja konfliktov, kajti na ta način bo vzorec čustvenega izsiljevanja lahko uspešno prekinila in ga preoblikovala v smeri sodelovanja in bila ob tem sposobna uveljaviti tako svoje pomembne potrebe in želje, kot tudi prisluhniti potrebam in željam druge osebe.
Pri navedenem je večinoma koristna psihoterapevtska pomoč, med katerimi je pogosto najučinkovitejša prav vedenjsko kognitivna terapija.
Kristina Knific