Pred dnevi je izšla 3. knjiga avtorice Slavice Biderman z naslovom "Ravnovesje na visokih petkah", da lažje ubežimo demenci.
Zgodbe, oziroma kar priročnik za srednjo generacijo, ki še ima čas, da se izogne tej hudi, še vedno stigmatizirani bolezni, ki ne prizadene le starejše, žal tudi vse mlajše generacije ljudi. Da digitalne demence sploh še ne omenjamo!
Preobremenjenost, dolgotrajen stres in seveda tudi daljša življenjska doba so glavni akterji za razvoj bolezni.
Demenca je dolgotrajna in najdražja bolezen tako za posameznika in družino, kot seveda tudi za družbo. Stroka jo že primerja kot kugo v 15., 16. stoletju.
Človek ne izgubi samo spomina, ampak izgubi tudi samega sebe.
V oskrbo obolelega je vključeno vsaj še trikrat toliko ljudi, običajno svojcev, domov za starejše je zdaleč premalo.
Statistika v Franciji kaže, da kar 30% svojcev zboleva in pod težo bremena oskrbe (seveda ob svojih obveznostih) umre pred obolelim.
Podatki o porastu bolezni so zastrašujoči. Velik problem pa je še vedno sram in prikrivanje bolezni.
Zdravila ni. Še ni ...
A tudi, ko bo - ali bo imelo moč izbrisati vsa bremena, ki so se z leti nabrala v naših možganskih celicah, ker jih nismo sproti razbremenjevali?
Zato je tako zelo potrebno ozaveščanje in skrb za svoje mentalno zdravje srednje generacije.
V delu knjige avtorica predstavi tudi pogled na demenco na Tajskem in zelo zanimivo razmišljanje o obeh vidikih.
Ravno te dni so na TV SLO snemali oddajo "Polnočni klub", kjer bo knjiga na kratko omenjena. Oddaja bo na sporedu 15. sept. 2017.
Tudi Zveza slepih in slabovidnih je zaprosila, da vsebino prenesejo v avdio zapis.
Strokovna spremna beseda prof. dr. Pirtoška:
Včasih se zdi, da se prebujamo celo življenje. Morda iz pozabe sna, v katerega nas je, nekega poletnega popoldneva, morda kot otroka, mehko zazibala Brahmsova uspavanka.
A “knjigaslikaplesvonjava” Slavice Biderman je pripoved o prebujanju iz drugačnega sna in drugačne pozabe; tiste, v katerega človeka zaziba počasno ugašanje možganskih celic, tiste, ki jo z medicinskim izrazom imenujemo demenca. Počasi ugaša spomin, pozornost, volja – vemo pa, da najdlje ostaja čustveno. Morda je ravno v tem negovanju čustvenega, otroškega in optimističnega (joi-de-vivre) - preprosta lepota in globoka človečnost pričujočega dela, ki skozi humor in refleksijo odraža izkušnjo negovalnega oddelka za stanovalce z demenco, v petem nadstropju velike hiše knežjega mesta ob Savinji.
To delo je tudi terapevtski priročnik in recept, ki ga je napisalo življenje, ravno tako kot članek o zdravilih ali recept za tablete, ki ga sam kot zdravnik že desetletja predpisujem nekaterim bolnikom z demenco.
Na tem receptu je zapisan rožmarin (za “molitev, ljubezen in spomin”, tako pravi Ofelija v Hamletu) … je Proustovski vonj po domači kavi … pa spomin na šestdeset vrtnic (kako so bile lepe, kako so dišale!)… in zelen Lakostov krokodil na polo srajci… dotik žitnega klasa, pa cvetoče običajne zelene trave, pa cveta detelje, skoraj ovelega rdečega maka…
Da, tudi o slovesu in bolečini ob slovesu, ostri, neprizanesljivi, se je zapisalo Slavici Biderman, predvsem v obliki poezije. A tudi ta del ima jasno sporočilo - iz take izkušnje je moč vznikniti kot metulj, močnejši, bolj sočuten in bolj pomirjen z usodo človeka.
Čestitam za res lepo in humano delo. V oporo bo mnogim ljudem.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., nevrolog,
Nevrološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
profesor Katedre za nevrologijo, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Več na slavicabiderman.si
- Preberite si še: Edini način, ki nas bo pripeljal do ozdravitve