Mnoge ženske opazijo, da se tik pred menstruacijo spremeni njihovo razpoloženje – postanejo bolj občutljive, žalostne ali celo depresivne. Čeprav se pogosto govori le o »PMS-u«, se za tem skriva precej več. Gre za zapleten preplet hormonov, telesnih sprememb in psiholoških dejavnikov, ki skupaj ustvarijo čustveni »val«, ki ga ni vedno lahko obvladati.
Hormonske spremembe: notranja kemija, ki barva razpoloženje
Pred menstruacijo se v telesu zniža raven progesterona in estrogena. Ta dva hormona ne vplivata le na plodnost, temveč tudi na možgane – zlasti na nevrotransmiterje, kot je serotonin, ki je odgovoren za občutek dobrega počutja.
Ko ravni hormonov upadejo, se lahko zmanjša tudi serotonin. Rezultat? Večja občutljivost, razdražljivost, solzljivost in občutek praznine, ki spominja na depresijo.
PMS in PMDD – ko simptomi postanejo močnejši
Pri nekaterih ženskah so spremembe blage, pri drugih pa tako intenzivne, da jim otežujejo vsakdanje življenje. Takrat govorimo o predmenstrualni disforični motnji (PMDD), ki jo spremljajo močna nihanja razpoloženja, občutki brezupa, tesnoba in izčrpanost. Raziskave kažejo, da ima PMDD približno 3–8 % žensk v rodni dobi.
Psihološki dejavniki: ogledalo notranjih stisk
Predmenstrualno obdobje ni nujno samo posledica hormonskih sprememb – pogosto deluje tudi kot povečevalno steklo za občutke, ki so v ženski prisotni ves mesec.
Mnoge ženske priznajo, da takrat na plano pridejo skrbi, ki so jih prej uspešno potlačile: nezadovoljstvo v partnerstvu, utrujenost od preobremenjenega urnika, občutek, da niso dovolj cenjene ali da jih življenje preveč pritiska. Čez mesec dni se pogosto uspejo »držati skupaj«, se prilagajati in premikati težke misli v ozadje. A v času pred menstruacijo je zaradi hormonskih nihanj ta obrambni mehanizem šibkejši – telo preprosto nima več moči, da bi tlačilo čustva.
Zato se potlačeni občutki nenadoma pokažejo z večjo intenzivnostjo: žalost postane globlja, jeza močnejša, občutek brezupa pa bolj resničen. Ni nujno, da so to nova čustva – pogosto gre za tisto, kar je bilo ves čas tam, a zamaskirano. Prav zato lahko predmenstrualna občutljivost deluje kot nekakšno »čustveno ogledalo«, ki nam pokaže, kaj v našem življenju resnično potrebuje pozornost in spremembo.
Čeprav je to neprijetno, je lahko tudi dragocena priložnost: da se vprašamo, kje si želimo več počitka, kje potrebujemo podporo in kje moramo postaviti jasnejše meje.
Kaj lahko pomaga?
1. Zavestno opazovanje
Vodenje dnevnika ciklusa pomaga prepoznati vzorce. Ko vemo, kdaj nas čaka bolj občutljiv čas, se lahko bolje pripravimo.
2. Gibanje in prehrana
Redna telesna aktivnost dokazano dviguje serotonin. Prav tako pomagajo uravnoteženi obroki, bogati z magnezijem, omega-3 maščobami in vitamini skupine B.
3. Tehnike sproščanja
Joga, meditacija in globoko dihanje lahko zmanjšajo stres in pomagajo uravnati nihanja razpoloženja.
4. Pogovor in podpora
Iskren pogovor s partnerjem ali prijateljico pogosto razbremeni občutek osamljenosti. Če so simptomi močnejši, pa je smiselno poiskati strokovno pomoč.
Žensko telo kot učitelj
Čeprav je predmenstrualna depresivnost lahko naporna, nosi tudi pomembno sporočilo. Telo nam govori, da potrebujemo več počitka, nežnosti in iskrenosti do sebe. Namesto da bi te dni dojemale le kot »težavne«, jih lahko začnemo razumeti kot naravni opomin, da se upočasnimo in prisluhnemo sebi.
Kot pravi avtorica Christiane Northrup: »Menstrualni cikel ni prekletstvo, temveč vir moči.« Prav v ranljivih trenutkih se lahko naučimo, kako globoko nas povezuje telo z našimi čustvi – in kako pomembno je, da se spoštljivo odzovemo.