Obrnimo se sedaj k iskalcu Jaza preko Ne-Jaza. To je pot znanstvenika, človeka, ki uporablja konkretni, dejavni manas, da bi znanstveno razumel vesolje. On mora poiskati realno med nerealnim, večno med spreminjajočim, Jaz med raznovrstnostjo oblik. Kako bo to naredil?
Z marljivim in nepopustljivim preučevanjem vsake spreminjajoče se oblike, v katero se je ovil Jaz. S preučevanjem Ne-jaza okoli sebe in v sebi, z razumevanjem svoje lastne narave, z analiziranjem, da bi razumel, s preučevanjem narave tako v drugih kot v sebi, z učenjem, da se spoznal in pridobil vedenje o drugih; počasi, postopno, korak za korakom, ravnjo za ravnjo, se mora vzpenjati navkreber, odlagati eno obliko za drugo, s spoznanjem, da v njih ni Jaza, ki ga išče.
Ko se uči obvladovati fizično raven, uporablja najbolj ostre čute, da bi jo razumel in jo končno odvrgel, rekoč: “To ni moj Jaz. Ta spreminjajoči se sprevod, te sence, ta zaporedna preoblikovanja, ta so očitno antiteza večnosti, razločnosti, trdnosti Jaza. Te ne morejo biti moj Jaz.” In zato jih stalno odlaga. Vzpenja se na astralno raven in tam z uporabo finejših astralnih čutov preučuje astralni svet, le zato, da bi odkril, da je ta tudi spremenljiv in da ne objavlja nespremenljivosti Jaza.
Po osvojitvi in odložitvi astralnega sveta se vzpenja na mentalno raven in tudi tam preučuje stalno-spreminjajoče se oblike tega manasičnega sveta, da bi jih znova odložil, rekoč: “Te niso Jaz”. In ko se vzpenja še višje po sledi oblik, se vzpenja z mentalne na buddhično raven, kjer začenja Jaz kazati svoje žarčenje in lepoto v objavljeni združenosti. Tako s preučevanjem raznolikosti doseže pojmovanje združenosti in vstopi v razumevanje Enosti.
Za njega uresničitev Jaza nastopi preko preučevanja Ne-jaza, z ločevanjem Nejaza od Jaza. Tako on z znanjem in izkušnjo doseže to, kar je prvi dosegel s čistim mišljenjem in vero. Na tej poti odkrivanja Jaza preko Ne-Jaza, so potrebni tako-imenovani Siddhiji. Tako kot ne morete preučevati fizičnega sveta brez fizični čutov, tako ne morete preučevati astralnega sveta brez astralnih čutov, ne mentalnega sveta brez mentalnih čutov.
Zato mirno izberite svoje cilje in nato razmislite o svojih sredstvih, pa ne boste imeli težav glede metode, ki bi jo morali uporabiti na poti, po kateri boste morali hoditi. Tako vidimo, da obstajata metodi, ki ju moramo v našem mišljenju ločevati. Vi lahko dosežete Jaz po poti čistega mišljenja - metafizični poti. Vendar pa lahko dosežete Jaz tudi po poti znanstvenega opazovanja in preizkušanja - po fizični poti, v najširšem smislu izraza fizični.
Obe poti sta poti Joge. Obe sta vključeni v usmeritvah, o katerih lahko prebirate v Patanjalijevih Joga Sutrah. Te usmeritve bodo prenehale biti protislovne, če boste v svojih mislih ločevali med tema dvema metodama. Patanjali je v zadnjem delu svojih Suter podal nekaj namigov glede načina, na katerega je mogoče razviti Siddhije. Na ta način lahko najdete svojo pot do Najvišjega.
se nadaljuje ...
Annie Besant, Narava joge
Skrajšano in posodobljeno besedilo, prirejeno za študente Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete univerze v Ljubljani ob predavanju Tran-Thi-Kim-Dieu The Yoga of Theosophy
Naslov izvirnika: An Introduction to Yoga
Prevod in priredba: Anton Rozman
Predhodni članek: Do Jaza preko Jaza