Dotik in objem sta bistvena, da sploh lahko živimo in preživimo (piše: Nataša Kogoj)

"Včeraj je bil svetovni dan objemov. Z namenom pišem danes – ker zame bi moral biti vsak dan, dan objemov," piše Nataša Kogoj. 

Dotik in objem sta bistvena, da sploh lahko živimo in preživimo (piše: Nataša Kogoj) (foto: profimedia) profimedia
20. 1. 2022

Uf, včasih se vprašam, kam smo prišli, kako smo se izrodili, da moramo, za nekaj, kar je esencialnega za naš obstoj in razvoj, narediti mednarodni dan.

To nekaj – dotik, objem - je bistveno, da sploh lahko živimo in preživimo. Lahko izgubimo vid, sluh, vonj ali okus... in vseeno bomo živeli, brez dotika, objema, čustev, pa postanemo nevaren robot.

Življenje nam kaže, da imajo otroci, ki so bili čustveno zanemarjeni, zlorabljeni ali so bili zapuščeni, velike težave v socializaciji, v odnosih in so razvili izkrivljen vrednostni sistem, kar jim greni življenje tudi, ko odrastejo.

O pomembnosti objemov govori tudi svetovno znana družinska terapevtka Virginia Satir (1916 – 1988), ki je raziskovala pomen dotika in prišla do tega, da človek vsak dan potrebuje najmanj:

  • 4 objeme za preživetje
  • 8 objemov za ohranitev
  • 12 objemov za rast

Swami Ramesh Chandra Shukla (indijski rejki mojster, duhovni učitelj, avtor) pa pravi, da je lahko objem orodje transformacije, saj objem združuje ljudi. »Objemi človeka 20-krat na dan«, je njegov recept za izboljšanje odnosov, tako v službi, kot doma.

In zdi se, da je objemanje najlažja stvar na svetu; kljub temu to ni ravno tako. Dr. Sidney B. Simon govori o NE-objemih:

  • »A – objem«, kjer se pri objemu stikata le glavi
  • »polovični objem«, kjer se objemata le zgornji polovici telesa, spodnji del pa je nekje daleč stran
  • »podri kupček objem«, kjer se objemalca potrepljata po hrbtu, podobno, kot potrepljamo dojenčka, da podre kupček
  • »objem čez rame«, ko se dva objameta čez rame

Pravi objemi so objemi z dušo in telesom. Zato, vzemimo si čas, da sočloveka vidimo in začutimo/zaznamo takšnega, kot je. Objamemo ga takšnega, kot je, z vsemi njegovimi senčnimi in sončnimi stranmi vred. Ko drugega objamemo točno takšnega kot je, istočasno objamemo tudi sebe - točno takšne, kot smo.

Znanost pravi, da naj bi bil objem dolg 20 sekund, da se s človekom res lahko začutimo. Z objemom zvišamo oxitocin  (hormon ljubezni), pozitivno vpliva na naše zdravje – npr. znižamo tudi krvni tlak in kortizol (stresni hormon) in dviguje naš občutek sreče. Torej objem je zdravilen.

Preberite si še: Nekaj izjemnega se zgodi, ko objem traja več kot 20 sekund

Znanost pravi, da je objemanje neke vrste komunikacija – saj z objemom lahko povemo tisto, kar z besedami ne moremo izraziti. 

Spomnim se, ko je prijateljici umrl sin. Pretreslo me je v dno duše – saj smo se predvsem včasih veliko družili in otroka sem poznala od malega. Tako mi je bilo težko, da nisem našla besed – vse, kar sem lahko naredila je bilo, da sem jo objela. In v objemu sva se skupaj zjokali. Bila sem tu zanjo, v tišini, brez besed, v objemu.

Mogoče se boste oglasili tisti, ki živite sami in sedaj razmišljate:

»Jaz pa nimam nikogar, ki bi ga lahko objela.«

Ne glede na to – mogoče imaš doma kužka, muco, kuščarja…? Če jih imaš, imaš potem tudi nekoga, ki ga lahko objameš.

Tudi če nimaš nikogar, lahko objameš sebe. S samo-objemom se potolažiš, sprostiš manjše fizične bolečine, se pocrkljaš… si izkažeš ljubezen. Ali pa pojdi v naravo in objemi drevo. 

Študije dokazujejo (World Forsetry Congress 2010), da objemanje dreves zvišujejo število zdravih celic, ki »ubijajo« raka, in krepi naše dobro počutje.

Sama sem bila, pred leti, ena tistih, ki v enem obdobju nisem imela nikogar, ki bi ga lahko objela (no, tako se mi je vsaj zdelo) in zato sem imela svoje drevo. Vsak dan sem hodila na travnik k mojemu hrastu – ga objemala, se pogovarjala z njim, jokala… in noro, nisem se počutila samo. Še več, vsakič sem se počutila bolje, bolj sproščeno, z več energije in pozitivne naravnanosti. Nisem se več smilila sama sebi - imela sem neprecenljivega prijatelja. 

Sedaj se baje temu tako »fancy« reče – »gozdna kopel«.

Tudi če tega ne verjameš, daj si priložnost, poskusi in opazuj, kako se bo tvoje razpoloženje spremenilo na bolje že samo s tem, ko boš objela drevo.

In draga moja, če si pod stresom, si žalostna, mogoče razdražena… objemi se, objemi drevo, objemi prijateljico… Da o otrocih in partnerju ne govorim in tvoje razpoloženje se bo v hipu spremenilo. Kot »hip, hip, hip… strašen trik«.

Samo v razmislek in spodbudo.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo

tvoja Nataša Kogoj www.natasakogoj.si 

(avtorica knjige Vožnja v svobodo, licenčni NLP trener in NLP coach, transformativni DreamBuilder coach, družinska terapevtka)