Urban Urbanc v tokratnem zapisu pravi, da je dovolj tega, da se ne upamo soočiti s svojo temo in jo dajemo naprej na naslednje generacije.
Največja ironija tega časa je, da vsi starši svojemu otroku želijo srečo, pri tem pa se ne vprašajo, kako bodo otroku pokazali pot do sreče, če sami niso srečni.
Otrok ne potrebuje dragih daril, ampak tvoj posvečeni čas, pristen objem, iskreno besedo ter védenje, da je od tebe sprejet in ljubljen točno takšen, kot je.
In če znotraj sebe tega res ne boš živel in tega dajal, potem verjemi, da bo otrok to začutil.
Dovolj je tega, da morajo kasneje v svojem življenju otroci čistiti tisto ''nesnago'', ki jo starši ves čas potiskajo proč, samo zato, ker se s svojo temo ne upajo soočiti in se bojijo prevzeti odgovornost za svoja čustva in dejanja.
- Vabljeni tudi na: Vikend odmik na Pokljuki: Kako napredovati na poti osebne rasti?