Živimo v dobi, ki slavi užitek. New age, religija 21. stoletja, je užitek povzdignila med božanstva, to pa ima tako pozitivno kot negativno plat.
Pozitivno pri tem je, da se lahko znebimo občutkov, da ne smemo biti spontani, da se ne smemo zabavati ali uživati, ki so nam jih morda privzgojili, ko smo odraščali.
Če se teh občutkov še nismo znebili, tudi v dobi odraslosti še vedno čakamo na dovoljenje s strani avtoritete. Iščemo nova, boljša pravila, ki bi izničila stara. Naj navedemo primer: Tine ima 38 let. Poročil se je s 23. leti in leto za tem se mu je rodil prvi otrok, kmalu še drugi. Zaposlen je bil na vodstvenem položaju v banki in skrbel je za družino. Od očeta se je naučil, da je življenje težko, da je treba veliko delati ter da so užitek, spontanost in zabava kazalniki lenobe in nezrelosti. Po letu dni depresije se je začel posvečati duhovnosti, ki ga je po njegovih besedah prečistila in osvobodila, saj mu je dala dovoljenje za užitek, spontanost in zabavo. Duhovna avtoriteta je bila močnejša od očetove.
To je pozitivna plat duhovnega poveličevanja uživanja, negativna pa je, da sta življenjska sreča in užitek postala nekaj, kar je treba imeti. Z veseljem bomo navzven kazali, da smo srečni in da v življenju uživamo, saj se to, med drugim, dojema kot kazalnik osebnega napredka in poduhovljenosti.
Toda če smo nesrečni ali pa nismo v položaju, da bi v življenju lahko uživali, se skrijemo vase kot polži v svoje hiške, ker nas je sram. Z duhovnega gledišča nehedonizem ni navadna človeška težava, temveč bolestna praznina duše. Prav zaradi tega pogleda je manjvrednostni občutek tistih, ki so v stanju nehedonizma, še toliko bolj potenciran in potreba po tem, da se skrijejo, je toliko večja.
Smisel: ključ do sreče in užitkov
Smisel ni le duhovna, temveč tudi biološka potreba. Ko nekaj smiselno povezujemo, se v možganih tvori dopamin, ki je povezan s središči za nagrajevanje. Ko torej nekaj odkrijemo, povežemo ali pridemo do spoznanja in zatem začutimo mešanico užitka in evforije, je za ta dober občutek kriv dopamin. To pojasni tudi dejstvo, da gresta nehedonizem in občutek nesmisla vedno z roko v roki.
Ko sprejmemo odgovornost za oblikovanje življenjskega smisla, prevzamemo tudi odgovornost za občutenje lastne sreče in užitka, ko pa smo srečni in v življenju uživamo, smo lahko navdih tudi za druge. Ta formula deluje tako za ljudi, ki so duhovno usmerjeni, kot za ateiste.
Edina razlika je, da bodo prvi občutke vzvišenosti in nagrajevanja pripisali vesolju in Bogu, drugi pa dopaminu. Ne glede na to, kako si razlagamo ta elan, motiviranost in občutek, da ima vse skupaj nek smisel, je pomembno le, da ta čustva negujemo kot glavne življenjske prednostne cilje. Ustvarjanje smisla je ključ do sreče in užitka.
Tomica Šćavina, Fotografije: Marko Grubišić, model Anita D. (Talia)
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj