Dr. Jože Magdič: "Črna nikakor ni odrešujoča, ni terapevtska"

Sensa: Dr. Magdič, vam uspeva v teh nič kaj optimističnih časih ohranjati optimizem in veselje do življenja?

Dr. Jože Magdič: Po svoji življenjski naravnanosti sem optimist, ker menim, da je to tudi terapevtsko. Kar se tiče človekovega stališča do realnosti, ni vseeno, če je človek v osnovi pesimist ali je naravnan optimistično. Zato tudi v sedanji situaciji najprej poskušam biti pozitivec. Veste, uporabljati črno barvo ve vsak. Vendar pa črna nikakor ni odrešujoča, ni terapevtska. Sam sem dušeslovec, tudi psihoterapevt in psihoanalitik, zato sem v tej moji manifestaciji lastne osebnosti in tudi stroke terapevtsko naravnan – ne samo do sebe, temveč tudi do okolice. Ko govorimo o terapevtskem, se moramo zavedati, da naš mentalni ustroj opravlja t. i. samozdravljenje, naši možgani in naša psiha imajo mehanizme, tudi določene nevrotransmiterje, ki so naravnani tako, da ostanemo duševno stabilni.

Sensa: Se na vas obračajo predvsem prebolevniki ali tisti, ki jih je strah okužbe?

Dr. Jože Magdič: Ljudje, ki so se predvsem zaradi paničnega strahu obrnili name – ker kot oba veva, čakalne dobe na psihiatrijah niso ravno kratke in ker sem tukaj domačin in ljudje vedo, kje me najdejo –, so bili prebolevniki, njihova anamneza je bila torej prebolel virus korone. Nihče ni prišel k meni zaradi strahu, kaj bo, če zboli. Govorim torej o tistih, ki so zboleli za korono in so se znašli v stanju po akutni koroni.

Sensa: Kakšne težave oziroma simptome ste obravnavali?

Dr. Jože Magdič: Glavna simptoma sta strah in depresija. Zagotovo je na prvem mestu strah, ki ima seveda različne razsežnosti in sega vse do panike. Največ ljudi je k meni prišlo zaradi anksioznosti, vendar se je skozi časovno opazovanje njihovega psihičnega statusa izkazalo, da je njihova anksioznost v resnici v sklopu depresivnega sindroma, da je torej samo eden od znakov depresije. In tukaj ne morem mimo možganov. Veste, kot mlad psihiater sem leta 1971 začel službovati v Zürichu na kliniki, kjer smo zdravniki prakticirali večerna izobraževanja. Dobil sem nalogo, da kot psihiater in kot zdravnik, ki zdravi tudi telo, govorim o gripi. Takrat sem pred prisotnimi zdravniki izjavil, da virus gripe napada možgane in ustvarja sliko depresije. In bil sem izžvižgan. Moji švicarski kolegi tega takrat niso sprejeli, zanje sem bil pač nek mlad Balkanec, ampak moja lastna klinična opazovanja duševnega stanja ljudi med gripo so kazala v tej smeri. Vsaka viroza je stresna. Če imaš virozo, ki jo spremljajo vročina, bolečine, slabo počutje, potem si zaradi te celotne simptomatike energetsko izčrpan, apatičen, deprimiran, potrt itd. Ampak jaz sem šel dlje, trdil sem, da virus gripe direktno napada možgane, kar je bilo pozneje tudi znanstveno dokazano. Vidite, kako daleč lahko gre zadeva.

Sensa: Ali po vašem mnenju podcenjujemo posledice, ki jih lahko za sabo pusti ta virus? 

Dr. Jože Magdič: Menim, da agresivnosti korone v primerjavi z virusom gripe ne smemo podcenjevati. Za človeka je stresen že virus navadne gripe, v nekaterih primerih, kot sem že omenil, je že ta lahko agresiven do naših možganov, kaj šele koronski virus.

Če samo na kratko opišem stanje našega možgansko-psihičnega funkcioniranja po akutnem stanju korone in možne t. i. pozne posledice prebolele korone: naš organizem oziroma naši možgani v sklopu samozdravljenja proizvajajo antidepresiv serotonin, ki predstavlja eno od substanc mentalnega samozdravljenja. Serotonin in adrenalin sta si brata, imata skupno mati, to je primarno substanco, kar pomeni, da če primanjkuje enega, primanjkuje tudi drugega. Pri določenem deležu oseb, ki so prebolevale korono, je šlo za agresijo koronskega virusa na možgane in posledično na psiho. To se je zgodilo zaradi padca serotonina, ki je eden od antistresorjev, zaradi česar se je potem razvila klinična slika depresije. Poudariti moram, da pri tej vrsti depresije psihoterapija prav nič ne zaleže. Kot psihiater moraš te ljudi zdraviti s tabletami proti depresiji – kakor koli se to sliši brutalno –, ki so ena od opcij nadomestkov serotonina. Podobno kot denimo pri diabetesu, kjer je potrebno dodajati inzulin, je tudi v tem primeru nujna medikamentozna terapija, vse dokler se ne vzpostavi lasten sistem zadovoljive produkcije serotonina. To obliko depresije zaradi koronskega virusa, ki je v ožjem smislu možganska depresija, moramo seveda razlikovati od depresije, ki jo povzročajo stresne situacije, v katerih pa smo se tokrat znašli vsi, brez izjeme – ne glede na to, ali ste se opredelili za cepljenje ali proti njemu. Vsi smo se znašli v mentalno nezdravi in nevarni situaciji, ker virus ne izbira in ne gleda na višino ali na mladost, udarja tudi po genih. Seveda so tudi primeri, ko so se v družini vsi, razen enega družinskega člana okužili, kar kaže, da je to genetsko-imunski ‘problem’. Ta, ki ni zbolel, je tako genetsko imunsko strukturiran, da se ga virus po domače rečeno ne prime, ne dotakne oziroma ga sploh ne zazna.      

Celoten pogovor lahko preberete v tiskani reviji Sense december/januar 2021/22, ki smo ji tokrat priložili darilo - Planer za leto 2022; v prodaji od 3. decembra

• Preberite si še: "Želim nam duševnega miru, ki ga najdeš tam, kjer čutiš, da pripadaš" (iz nove Sense)

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja