Dr. Magdič: "Zagotovo je moški, ki ne posluša svoje žene, bedak."

30. 10. 2024
Deli
Dr. Magdič: "Zagotovo je moški, ki ne posluša svoje žene, bedak." (foto: Posnetek zaslona YouTube Goriški muzej)
Posnetek zaslona YouTube Goriški muzej

Kaj je porušilo (energijsko) ravnovesje med spoloma?

Zagotovo je moški, ki ne posluša svoje žene, bedak, pritrdi dr. Magdič, priznani jungovski psihoterapevt lastni izjavi, ki mi je dobro ostala v spominu iz enega od najinih preteklih pogovorov.

Ženska ima namreč iz aspekta maternice, matere Zemlje, s katero je povezana, po njegovem mnenju bolj realen pogled oz. je bolj prizemljena od moškega.

Tam, kjer je prisotna ženska stabilnost, moški sicer nima zavidanja vredne središčne vloge, lahko pa ustvarja, prinaša in tam ostane doma tudi materialnost. "Rad bi spomnil na praodnos med moškostjo in ženskostjo iz obdobja divjih lovcev, ko so ženske ostajale doma.

Preživele so tiste družine, pri katerih se je moški oz. oče vrnil z lova domov s hrano za otroke. Vendar pa je še kako pomembno pridati, da se je domov vrnil tisti moški, ki je imel voljo za to, ker ga je doma čakala ženska toplina. Kjer je bila maternica, je bila tudi topla peč.

Ni naključje, da je v pravljicah simbol maternice peč, kjer se peče kruh." Zato so za dr. Magdiča interpretacije moške nezvestobe lahko tudi preveč enostranske.

Nekako podzavestno še vedno delujemo po istem vzorcu, čeprav sodobne družine slonijo na povsem drugačnih temeljih kot nekoč, ko je bila mama doma in čakala, da oče nekaj prinese, se strinja dr. Magdič.

V pretežnih partnerstvih in zakonih je še vedno tako, da moški bolj ali manj ostane samo moški, prinaša plačo, ko pride domov, pa nabira energijo, medtem ko je ženska poleg svoje primarne arhetipske vloge prevzela še vlogo delavke, intelektualke, karieristke.

"Ugotavljam, da kot zdravnik na primer postajam simpatična redkost, okoli mene so same zdravnice. Potem pridem na sodišče kot izvedenec, pa poleg mene in obsojenca še gospa sodnica, porotnici, državna tožilka in administratorka."

Sodobna ženska je torej psihodinamsko razpeta med primarno arhetipsko žensko na eni strani in vsemi izzivi sodobnega javnega življenja na drugi, ki so zadeva njenega animusa, nezavednega moškega, ki ga nosi v sebi. Kar se je izkazalo za nevarno njenemu psihofizičnemu zdravju, opozarja moj sogovornik.

"Iz izkušenj lahko kot pishiater in psihoterapevt povem, da mi je zelo žal za žensko generacijo med 50. in 60. letom, ki je zaradi tega zelo zgodaj izgorela. Ker po eni strani še vedno pričakujemo, da je ženska topla peč, poleg tega pa opravlja še številne moške vloge, pri številnih ženskah prihaja do velikega energetskega deficita, ki vodi v kronično izgorevanje.

Ženske množičo zbolevajo telesno in duševno, kar je s psihoanalitičnega stališča rezultat kroničnega izgorevanja v službi ženskega nezavednega animusa. Ko se pogovarjam z ženskami, ki jih zelo cenim, postanem melanholičen in zaskrbljen, ko spregovorijo, kaj jih čaka po visoko zahtevnem delu v službi še v arhetipskem svetu ženske doma. To je dinamika sodobne ženskosti, ki je popolnoma preobremenjujoča s t. i. moškimi vlogami v družbi. Zato kapo dol pred sodobnimi ženskami."

Ženska, ki se svojega animusa ne zaveda, temveč brezpogojno služi njegovemu diktatu, je seveda pri tem v veliko večji nevarnosti kot ženska, ki ga je z delom na sebi ozavestila in ga ima pod nadzorom. Dokler ego ženske še jaha na animusu, gre, ko pa se animus prelevi v dominatorja, pa to zagotovo vodi v najrazličnejše težave, opozarja dr. Magdič.

Zgodovinska razlika med spoloma zagotovo obstaja, je pa hkrati tudi vir nesporazumov med spoloma. Energetska potrošnja ženske je v modernem svetu postala bolj disperzna, široka, medtem ko je moška ostala homogena, ozka, kar je porušilo (energijsko) ravnovesje med spoloma. "Obstajajo namreč določene zgodovinsko-psihološke lastnosti, značilne za posamezni spol – ženske ste bolj zmožne opravljati nekatera materinsko-hišna opravila, tega ne moremo zanikati.

Med ženska opravila uvrščamo opravila rok, zato roka v sanjah tako pri ženski kot pri moškem simbolizira ženskost, animo, nezavedno žensko. Simbol moškosti v sanjah pa so noge. Moški kot bojevnik je skozi zgodovino moral imeti močne noge, če je hotel zmagati ali preživeti.

Če se še tako trudimo za enako delitev dela, akcija moškega v gospodinjstvu nikoli ne more nadomestiti ženske. Poznam sicer nekaj moških, ki znajo čudovito kuhati, vendar poznam številne moške, ki so se neutrudno trudili dobro kuhati, pa je njihov zakon razpadel. Ker neko nesmiselno razdajanje samo v imenu nekega partnerstva tudi ni zdravo za partnerstvo.

Zdravo partnerstvo je, če povem simbolično, kadar moški stoji trdno na nogah in kadar je žena modra z rokami. Gre pravzaprav za to, da bomo morali prej ali slej upoštevati določene lastnosti, naloge oz. moči znotraj moškosti in ženskosti.

Če ima ženska kariero, to še ne pomeni, da je to zanjo kot biološko bitje prednost. Lahko pomeni tudi obsežno katastrofo za oba," opozarja dr. Magdič.

"Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem zapuščal Nemčijo, so v službo hodile samo tiste Nemke, ki so imele razlog, da so morale delati. V povprečni družini z zdravo klimo je ženska ostala doma, temu primerno je bil naravnan tudi finančni sistem države. Nemci so vedeli, kaj pomeni, če je ženska doma. In prav v tem je treba med drugim iskati izvor uspešnosti nemškega gospodarstva."

Vesna Fister (iz arhiva revije Sensa)

Aleš Ernst: DEPRESIJA nas prisli, da se ustavimo (Sensa podkast z Ano Vehovar)