V vseh družbah in kulturah so bile ženske večvreden spol in so imele v svojih rokah zelo pomembne vzvode moči.
Poročne menjave so bile namenjene temu, da so se ljudje, s katerimi nismo imeli obveznosti, spremenili v ljudi, s katerimi smo jih imeli. Včasih ni šlo toliko za čustvene blodnje – te so ljudje sicer vedno imeli, niso pa bile vezane na družbene institucije.
V večini družb to poteka tako: eno sorodstvo ima nevesto, drugo potencialnega ženina. Da je bolje imeti nevesto in s tem moč odločanja, so dokazali že Habsburžani, ki so bili slabi vojaki, a so svojo prevlado utemeljili na poročnem sistemu. Hčer pomeni moč pridobivanja pravih sorodnikov. Poznate pravljico, v kateri kraljestvo napade zmaj, ki ga je mogoče pokoriti le z roko kraljeve hčere?
Niti najmanj ni nepomembno, ali živimo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti. To vedo vse kulture, mi smo pa na to veselo pozabile. Poročne menjave so bile eden ključnih vzvodov ženske nadmoči, to pa so, kot vemo, feministke slavno narobe prebrale. Po njihovem se uboge ženske niso mogle same odločiti, s kom se bodo poročile. Bilo pa je ravno obratno: ženske so imele veliko moč, ker se niso poročile na osnovi čustvenega izbruha.
Ženske so bile preprosto preveč vredne, da bi sorodniki dopustili, da bi šle v izgubo. Feministke politično in ekonomsko moč povezujejo z vrednostjo, a to sta dve različni stvari. Če je prvi izvor ženske moči v tem, da zmaja lahko pretvorijo v sorodnika, je drugi ta, da ženske nadzorujejo seksualno sfero, torej moški dostop do ugodja!
Moški so v večini družb lahko prišli do ugodja takrat, ko je ženska to dovolila. Moškemu je dana vladajoča pozicija, pozicija racionalnih gospodarjev sveta. A kot piše Žižek, je problem v tem, da moški izkusijo, da to v praksi ni res, saj obstaja en organ, ki ne uboga, in to je eksistencialna travma. Ko se falus enkrat postavi, ga je nemogoče spraviti v red. In ker faluse obvladujejo ženske, to pomeni, da ženske tudi vladajo.
Ženska: mesto vrednosti, varnosti in ugodja
Prvi vzvod ženske moči je torej sistem porok, drugi in tretji pa sta spolnost ter rojevanje in nega. Za oba spola je prvi objekt ljubezenskega življenja mama, kar pomeni, da je otrok podrejen ženski. Mama ima dojko, toploto, prstek za čiščenje genitalij. Ona je mesto vednosti, varnosti in ugodja. Za novorojenčka je svet množica kaotičnih dražljajev, mama pa vpeljuje red.
Skozi nego prihaja v stik z otrokovimi conami ugodja. Ko smo večji, nato priznamo nadrejeno mesto le tistemu, ki ve več od nas oziroma nam nudi varnost ali ugodje. V vseh kulturah ženske dojijo in negujejo, torej nudijo vse troje. Zadnje čase pa delajo ženske strateško napako, ker prepuščajo nego moškim.
Lacan je rekel, da je bil bog vedno ženskega spola, ker je mesto vednosti, varnosti in ugodja. Ker ženske zdaj moškim porivajo nego, se lahko prvič v zgodovini zgodi, da bo bog moški. Ko se bo ta kanal moči zaprl, bo to za ženske pomenilo zelo slabo novico. Feministke žal niso videle te neskončne ženske moči, ugotovile pa so, da so brez moči, ker niso imele politične moči. Zdaj imamo vse, kar imajo moški, in še več.
A če moški nima več prestižne socialne moči, kaj ima takšnega, da ga ženska izbere? Freud je rekel, da je to falus, a vsaka ženska ve, da je mogoče živeti tudi brez. Če danes lahko ministrica postaneš sama, zakaj bi imela ob sebi moškega? Tudi zato je zdaj vedno več žensk, ki imajo vse, razen moškega. Ne morejo ga imeti, ker gre v uspešnih odnosih za menjavo.
Če moškemu vzameš moč, ne more več ničesar prinesti v menjavo. Na drugi strani pa je ženska za moškega vsemogočna mati. Moškega lahko ženska obdrži le, če si ga podredi. Me pa se vanje zaljubimo in postanemo, kar oni hočejo, potem pa smo presenečene, ker nas ne ljubijo. Seveda nas ne ljubijo, temveč uporabljajo! Stvari, ki jih uporabljaš, pa ne ljubiš.
To je tako kot s pralnim praškom: v trgovini kupiš pralni prašek, ki najbolje opere perilo, ljubiš ga pa vseeno ne. Če želite biti njegova fatalka, ga ne sprašujte za nasvet glede frizure in za njim ne pobirajte nogavic. Kakor koli, po vsem povedanem: naša družba gre zanesljivo proti matriarhatu, saj že zdaj ne rabimo več heteroseksualnosti za prirodni prirastek. Freud je bil res sanjač."
Tina Torelli
Celoten članek lahko preberete v jesenski številki Sense!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
