Deremo se, ko imamo občutek, da nismo slišani

6. 3. 2021
Deli
Deremo se, ko imamo občutek, da nismo slišani (foto: profimedia)
profimedia

So vpitje, povzdigovanje glasu ali sikanje skozi zobe del vašega domačega vsakdanjika? Ali tudi na vas »lajajo« partner, starši ali nadrejeni? Morda vi »lajate« na druge, pa si ne morete pomagati?

Dretje na nekoga in spoštovanje hkrati ne gresta skupaj. Vpitje naša podzavest zelo dobro razume kot nespoštovanje - osebe, na katero se deremo, ali ko vpijejo na nas. Osebe ne moremo hkrati spoštovati in se dreti nanjo, kajne? Na osebo, ki jo zares spoštujemo, se ne bi nikoli niti pomislili zadreti, ker bi se prej raje pogreznili od sramu, kot da bi se spustili tako nizko. In to dretje je. Moramo se spustiti zelo nizko. Prav tako pa, če se kdo dere na nas, podzavestno čutimo, da nas ta oseba ne spoštuje.

Deremo pa se, ko imamo občutek, da nismo slišani in ker mislimo, da nas bo drugi bolje razumel, če mu bomo nekaj povedali na ves glas (kar pa veste, da logično ni res, ker druga oseba ravno zaradi tega še bolj ogluši), na drugi strani pa se deremo na nekoga, ker ga želimo prestrašiti, zastrahovati – sami veste, kako se otrok prestraši, če se zaderemo na njega, pri odraslem pa je to na zunaj manj vidno, ampak v podzavesti se vsekakor prestrašimo in potem:

  • udarimo nazaj,
  • zbežimo,
  • če se ne moremo ne boriti ne ubežati, pa zmrznemo in se disociiramo (svojo zavest umaknemo izven telesa, da ne boli tako zelo).

Vpitje nam tudi izpije ogromno energije, ki bi jo bilo bolje porabiti za kaj bolj konstruktivnega in sebi prijaznega, na primer za sprehod v naravi ali pospravljanje stanovanja. Ni čudno, da zaradi vpitja in kreganja dobivamo razjede na želodcu in bolečine v žrelu, saj je lahko takšna intenziteta pretiranih reakcij izredno stresna za telo.

Ko smo užaljeni ali v »borbeni« poziciji in vpijemo nazaj (ali sploh prvi začnemo s tem), starostno regresiramo na stopnjo majhnega otroka, ki nemočen ne zmore izraziti svojega stališča ali ima občutek, da ga nihče ne razume, sliši. In tako se večinoma v prepirih ne prepirajo odrasle osebe, ampak otroci v telesih odraslih. Zato tudi nikamor ne pridemo.

Torej, ne slepimo se, da če v enem trenutku s partnerjem »lajamo« drug na drugega, naslednji dan pa se normalno pogovarjamo, da je tukaj sploh še kje prisotno spoštovanje do sočloveka. Absolutno pa ne moremo znati spoštovati drugih, če ne spoštujemo samih sebe. In če ne spoštujemo same sebe, ne moremo pričakovati, da bodo drugi spoštovali nas. Kot znotraj, tako zunaj.

Temu začaranemu krogu lahko samo vi naredite konec, ker se sama od sebe situacija ne bo izboljšala. Potrebno je priti do samega vzroka te jeze in vpitja, najbolje s pomočjo terapevta, in ko boste to razrešili, v vašem življenju ne bo nobene potrebe po vpitju več.

Tina Puncer 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja