V svojem vsakdanu dušo večinoma zgolj slutimo. Izraža se skozi naš višji jaz in intuicijo, z nami govori skozi notranji glas, hipne uvide in občutke, ki prihajajo iz globin našega bitja.
Naša duša so redki prebliski, ko globoko v sebi preprosto vemo, kakšno je bistvo stvari in kaj je resnica. Je nekaj neizmerno modrega v nas. Naše notranje vedenje. In ko se odločimo, da bomo njenim napotkom sledili, se naše življenje naenkrat začne spreminjati s svetlobno hitrostjo. Takrat se morda zavemo, kdo v resnici smo.
Znana igralka, a tudi pristna iskalka velikih duhovnih resnic, Shirley Maclain, je v knjigi Potovanje vase o duši povedala naslednje: "Višji jaz je točno to, kar besedi pomenita – skupek najboljših pozitivnih prvin človeškega bitja, najbolj pomirjevalen vidik njegove notranje moči, osebni izraz božanskega, ki je v človeku. Povezuje nas z vsem drugim, kar obstaja: je naš kanal do vseh neskončnih virov človeškega potenciala."
Višji jaz je tako naš osebni prijatelj kot notranji vodič in srčno središče. Je naša vez z najboljšimi resničnimi občutki. Šele ko mu prisluhnemo, zaupamo in delujemo v tem zaupanju, postanejo konflikti vsakdana z lahkoto rešljivi ali pa preprosto kar izginejo. Ravno obratno se nam dogaja, če smo od tega središča odrezani. V takšnem stanju konflikte le še poglabljamo, naša neuglašenost z dušo v nas pa vodi v odmik od naše resnične biti, notranje moči in nas slej ko prej pahne v bolezen.
V življenju se nam vendarle rada izmenjujejo tudi obdobja, ko sta na isti valovni dolžini naša osebnost in duša, ter celo, ko sta ego in duša med seboj usklajena. Še več. Del ezoteričnih učenj govori o tem, da se ego (pa tudi osebnost v celoti) v določenem stanju duha lahko tudi zlije in povsem integrira z dušo.
Celoten članek vam je na voljo v aprilski številki revije Sensa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
