Narcistična zloraba lahko za seboj pusti številne posledice na duševnem zdravju. Takšna izkušnja izčrpa telo, možgane in notranji svet človeka – pogosto do te mere, da se posameznik ne prepozna več in se sprašuje, kdo sploh je.
Pomembno je razumeti, da gre za odzive telesa in psihe na dolgotrajen stres in travmo.
1. Kronična anksioznost
Stalen občutek napetosti, skrbi in notranjega nemira, ki ne popusti niti ob sproščanju. Um se nenehno vrti v istih mislih (premlevanje), telo pa ostaja v stanju pripravljenosti.
Živčni sistem je dolgo časa deloval v načinu preživetja (boj, beg ali zamrznitev) in se težko vrne v stanje miru. Pot okrevanja vključuje postopno umiritev živčnega sistema, občutek varnosti (čustveno in fizično) in delo na regulaciji telesa.
2. Obsesivno-kompulzivne tendence
Ponavljajoča vedenja, kot so pretirano čiščenje ali nenehno razmišljanje in govorjenje o isti izkušnji. Vse to izhaja iz potrebe po nadzoru in potrditvi realnosti (zaradi gaslightinga). Pomembno je zavedanje, da samo ponavljanje ne prinese razrešitve – potrebna je predelava travme, pogosto s telesno usmerjenimi terapevtskimi pristopi.
3. Disociacija
Občutek odtujenosti od telesa ali realnosti, kot da človek opazuje sebe od zunaj ali živi v filmu. Gre za zaščitni mehanizem ob premočnih čustvih in dolgotrajni zlorabi. Pot okrevanja vključuje nežno vračanje v telo, postopno čutenje emocij ter obvezno varno terapevtsko okolje.
4. Psihoza in paranoja (v težjih primerih)
V težjih primerih se lahko pojavita tudi paranoja in psihotični simptomi. To lahko pomeni občutek, da ima oseba, ki nas je zlorabljala, še vedno vpliv na nas, tudi ko je odnosa že konec.
Nekateri ljudje poročajo, da tudi dolgo po koncu zlorabljajočega partnerskega odnosa ali po otroštvu, zaznamovanem z zlorabo s strani starša, še vedno slišijo glas te osebe ali močno čutijo njeno prisotnost, čeprav vedo, da je v resnici ni več ob njih.
Pogosto je prisoten tudi močan strah pred drugimi ljudmi, občutek ogroženosti in nezmožnost, da bi komu zares zaupali.
Takšni odzivi kažejo na to, kako močno je bil preobremenjen živčni sistem. Ko je človek dlje časa izpostavljen intenzivnemu strahu, nadzoru in psihološkemu nasilju, lahko telo in psiha ostaneta ujeta v stanju visoke pripravljenosti tudi še dolgo po tem, ko je nevarnost že minila.
Pot okrevanja v takšnih primerih zahteva strokovno pomoč. Pomembna je psihoterapevtska podpora, v nekaterih primerih pa tudi zdravljenje z zdravili, zlasti če so simptomi zelo intenzivni.
Enako pomembno je tudi postopno obnavljanje zaupanja – najprej vase, v svoje zaznave in občutke, nato pa počasi tudi v druge ljudi.
5. kompleksni PTSD
Gre za skupek vseh zgornjih odzivov. Nastane pri dolgotrajni, ponavljajoči se travmi.
Značilnosti:
- čustveni prebliski
- težave s spominom
- kronični dvomi vase
- težave z zaupanjem
- utrujenost in telesni simptomi
Medtem ko PTSD nastane po enem dogodku, je kronični PTSD posledica dolgotrajne izpostavljenosti.
Kako začeti z okrevanjem?
Najprej je potrebno sprejeti, da to, kar doživljate, ni okvara, temveč prilagoditev na preživetje. Vaš sistem vas je poskušal na tak način zaščititi.
Prvi korak tudi ni globoko odpiranje travme, temveč stabilizacija, občutek varnosti in umirjanje živčnega sistema, šele nato sledi globlje delo.
Okrevanje ni hitro, je dolgotrajni proces. A mnogi, ki so šli skozi to pot, pravijo, da je kot ponovno rojstvo. Zahteva čas, potrpežljivost in podporo, vendar vodi nazaj k lepšemu življenju.
Vir: humpsych.com
