Večina ljudi je zasvojena s prvo vrsto sreče, a obstaja še druga, ki prinaša bolj dolgotrajno zadovoljstvo.
Privlačnost hedonistične sreče
Hedonistična sreča – pomislite na užitke, kot so hrana, denar, slava in popularnost – zajema vse tiste užitke, ki osrečujejo naše čute. Takšne izkušnje ponujajo kratek vrhunec, ki mu sledi padec, zaradi česar si želimo še več. Pogosto srečo povezujemo neposredno z užitkom in si jo predstavljamo kot serijo vznemirljivih, zabavnih ali čutnih trenutkov. Medtem ko hedonistična sreča prinaša trenutke veselja, so ti trenutki kratkotrajni. Ko prvotno navdušenje mine, iščemo nov vir užitka – najsi bo to priljubljen film ali razkošen obrok. To je tako imenovana "hedonistična tekaška steza", kjer nenehno lovimo bežne užitke.
Preberite si še:
Pogosto nas prepričujejo, da lahko srečo kupimo – da bodo nova naprava ali luksuzne počitnice zapolnile praznino v nas. Vendar ljudje v bolj materialistično usmerjenih družbah pogosto poročajo, da se počutijo manj izpolnjene, včasih celo bolj depresivne. To poudarja past hedonistične sreče – čeprav je privlačna, pogosto vodi v občutek praznine, ko užitki izginejo. Kako torej lahko v svoje življenje vnesemo več trajne sreče?
Globina eudaimonične sreče
Eudaimonična sreča preusmerja pozornost z osebnih užitkov na nekaj večjega – povezanost, služenje in občutek smisla. Ta vrsta sreče nas napolnjuje in prispeva k trajnemu občutku zadovoljstva.
Dajanje drugim lahko včasih poveča naše dobro počutje bolj kot zapravljanje denarja zase. Raziskava profesorice Elizabeth Dunn z Univerze Britanske Kolumbije, objavljena v reviji Science, je pokazala, da so udeleženci, ki so prejeli določeno vsoto denarja in ga porabili za druge, občutili bistveno večjo srečo kot tisti, ki so denar porabili zase.
Tudi pri otrocih ta zakonitost drži. Študija Lare Aknin in sodelavcev je pokazala, da so celo dvoletni otroci bolj srečni, ko dajejo priboljške drugim, kot ko jih prejemajo sami. In to velja po vsem svetu, ne glede na to, kako bogata ali revna je država.
Moč sočutja
Eudaimonija ne pomeni nujno, da morate porabljati denar za druge. Vsaka oblika pomoči ali podpore lahko prispeva k tej sreči. Eden od razlogov, zakaj sočutje povečuje naše dobro počutje, je ta, da preusmeri našo pozornost z nas samih. Raziskave kažejo, da sta depresija in tesnoba povezana s stanjem osredotočenosti nase. Ko storite nekaj za nekoga drugega, se ta osredotočenost preusmeri na druge.
Sočutje povečuje tudi naš občutek povezanosti z drugimi. Ena od raziskav je pokazala, da pomanjkanje socialne povezanosti bolj škoduje zdravju kot debelost, kajenje ali visok krvni tlak. Ljudje, ki se počutijo bolj povezane z drugimi, imajo nižjo stopnjo tesnobe in depresije ter uživajo v večji samozavesti. Prav tako so bolj empatični, zaupljivi in sodelovalni, kar ustvarja pozitivno zanko socialne, čustvene in telesne blaginje.
Študija Barbare Fredrickson in Steva Cola razkriva zanimivo resnico: posamezniki, ki svojo srečo iščejo v pretežno hedonističnih užitkih, imajo raven vnetja podobno tisti, ki jo doživljajo ljudje pod kroničnim stresom. Nasprotno pa ljudje, ki najdejo veselje v smiselnih povezavah in občutku namena, kažejo bistveno nižje ravni vnetij. To kaže, da globlja izpolnitev deluje zaščitno na naše zdravje.
Iskanje ravnovesja
Srečo si predstavljajte kot obrok: razkošna sladica lahko nudi trenutni užitek, vendar nas le hranljiv obrok pusti polne energije in zadovoljstva. Če lovimo le kratkotrajne užitke, smo morda za trenutek navdušeni, a sčasoma izčrpani. Eudaimonična sreča, po drugi strani, prinaša globljo radost, ki traja.
Raziskave Ryffa in Singerja (2008) poudarjajo, da integracija obeh vrst sreče – hedonistične in eudaimonične – vodi v boljše psihološko zdravje in življenjsko zadovoljstvo. Iskanje ravnovesja med obema oblikama sreče obogati naše življenje na različne načine.
Preprosti koraki za gojenje smisla in doseganje eudaimonične sreče:
- Povežite se z bližnjimi: Preživite čas z družino in prijatelji. Delite smiselne pogovore in izkušnje, ki krepijo vaše vezi.
- Vračajte skupnosti: Poiščite priložnosti za služenje svoji skupnosti. Prostovoljstvo lahko nudi globok občutek smisla in izpolnjenosti.
- Raziskujte duhovnost: Skozi vero, osebno refleksijo ali občudovanje narave in umetnosti lahko obogatite svoje življenje.
- Vadite hvaležnost: Redno razmišljajte o stvareh, za katere ste hvaležni. Ta sprememba osredotočenosti vam pomaga ceniti tisto, kar je zares pomembno.
- Iščite osebno rast: Vlagajte v samorazvoj. Sodelujte v dejavnostih, ki vas izzovejo in vam prinašajo občutek izpopolnjenosti.
Vir: Psychologytoday.com
