Eckhart Tolle: "Ego potrebuje svoje sovražnike."

Ključno je biti prisoten kot opazovalec lastnih notranjih stanj. Opazovati reakcijo, ko nastaja. Opazovati vzorec, ko išče "hrano". Potreba po tem, da imamo prav, je v egu izjemno močna. Ego išče potrditev svojega obstoja, eden najlažjih načinov, da jo dobi, pa je, da najde nekoga, ki se moti.

Na neki ravni vsak človek hrepeni po svobodi od samega sebe, čeprav to redko jasno prepozna. Ljudje čutijo, da jih nekaj v njih obremenjuje, stiska, vleče v iste vrste bolečine, napetosti in notranjih konfliktov. Iščejo olajšanje, mir, prostor, kjer bi lahko končno zadihali. A pogosto to svobodo iščejo tam, kjer je ne morejo najti – v okoliščinah, drugih ljudeh, zmagi, potrditvi ali v tem, da dobijo, kar želijo, oziroma se izognejo temu, česar nočejo. Koren problema pa ostaja nedotaknjen.

• Preberite si še: Če ženska desetletja postavlja druge na prvo mesto, to pusti davek na njenem telesu

Ego potrebuje svoje sovražnike. Potrebuje nasprotovanje.

Potrebuje drugega, potrebuje nekoga ali nekaj, preko česar lahko utrdi občutek lastne identitete. Zato skoraj vedno živi iz razdvajanja – skozi primerjanje, odpor, obsojanje in konflikte, bodisi notranje bodisi zunanje. Ko se lahko postavi nasproti nekomu, ima občutek, da obstaja bolj jasno in močno.

Ko govorimo o egu, govorimo o površinskem sloju identitete, s katerim se človek popolnoma poistoveti. Če s tem slojem niste več popolnoma zliti, se začne odpirati nekaj drugega. Obstaja osebnost, obstaja identiteta, skozi katero se izraža življenje, a v ozadju obstaja tudi nekaj globljega – prisotnost, bistvo.

Ego je torej identiteta oblike, ki vas popolnoma prevzame. Takrat vas vsaka misel odnese s seboj, vsako čustvo vas lahko preplavi. Ne opazujete več misli – postanete misel. Ne opazujete več čustva – postanete čustvo. To je stanje nezavednosti v duhovnem smislu. Navzven lahko delujete aktivno, sposobno, celo zelo prepričljivo, a navznoter ste odrezani od globlje zavesti. Za mnoge ljudi je to »normalno« stanje.

Kdaj se začne "prebujanje"?

Prebujanje se začne, ko začnete opažati svoje vzorce, reakcije in navade. Takrat se pojavi prostor, v katerem slutite, da obstaja nekaj več. Niste več popolnoma ujeti v svojo osebnost. Ta sicer še vedno obstaja, vendar vas ne vodi več v celoti. To je ključna razlika.

Površinski sloj začne izgubljati svojo težo. Izgublja potrebo po ustvarjanju problemov tam, kjer jih ni. Izgublja potrebo, da iz vsake situacije naredi osebno zgodbo, grožnjo ali dokaz.

Vzemimo primer skrbi. Kolikokrat se človek ujame v pretirano razmišljanje, ki ga izčrpava, še posebej ponoči? Um se oprime misli, jo ponavlja, stopnjuje in iz nje ustvari cel svet težav. V tem stanju je zavest nizka – človek je popolnoma zlit s svojimi mislimi.

Ego to podpira. Ne želi, da se to ustavi, saj je prav ta vzorec njegov način delovanja. Čeprav je ego v resnici le nezavedni vzorec uma, lahko deluje skoraj kot samostojna entiteta.

Ko raste vaša zavest, začnete prepoznavati svoje vzorce in sprožilce. Ti se lahko še vedno pojavijo, a vas ne prevzamejo več v celoti. Med vami in reakcijo se pojavi prostor. Ta prostor je začetek svobode.

Eden najmočnejših vzorcev ega je potreba po tem, da imamo prav.

To lahko opazite v vsakdanjih situacijah – na primer, ko nekdo izrazi mnenje, s katerim se ne strinjate. V trenutku se pojavi napetost, potreba po obrambi, želja, da dokažete svoj prav.

Ključno vprašanje je: ali lahko opazite, ko se dogaja? Ali lahko zaznate reakcijo v sebi, ali pa vas popolnoma odnese in začnete govoriti iz nje?

Biti prisoten kot opazovalec svojih notranjih stanj je ključ. Opazovati reakcijo, ko nastaja. Opazovati, kako ego išče potrditev – pogosto tako, da nekoga postavi v vlogo »tistega, ki se moti«.

Zakaj ego potrebuje sovražnike

Ego potrebuje sovražnika, da se potrdi. Brez njega je njegov občutek identitete šibkejši. Zato kritiziranje, obsojanje in pritoževanje nad drugimi tako močno hranijo ego. Sčasoma lahko človek začne verjeti, da edini vidi jasno, da razume resnico ali da pripada skupini, ki jo ima. Tako nastane kolektivni ego.

Takrat ne gre več le za posameznika, temveč za skupino, ki verjame, da ima pravico soditi in izključevati druge. Nastane delitev na »mi« in »oni«. Mi smo tisti, ki vedo, ki predstavljajo dobro, red ali resnico. Drugi postanejo nasprotniki. To lahko vidimo v religiji, politiki, ideologiji – vzorec je vedno isti.

Ego pa ne išče sovražnikov le med ljudmi. Lahko jih najde tudi v okoliščinah – v delu, mestu, življenju, vsakdanu. Mnogi živijo v stalnem nezadovoljstvu, ne da bi karkoli spremenili. Tako postane življenje samo njihov nasprotnik.

Ko se upirate sedanjemu trenutku, se borite z resničnostjo. Ego namreč ne more biti v miru s tem, kar je – vedno želi nekaj drugega.

Danes je ta dinamika še okrepljena. Dovolj je, da odprete telefon, in že se znajdete v konfliktih, mnenjih, reakcijah. Ego dobi občutek, da sodeluje, da se bori, da je pomemben. A v resnici pogosto le prispeva k večji zmedi. Tehnologija sama po sebi ni problem – problem je nezavednost, ki jo lahko še okrepi.

Zavest je ključna. Ko je prisotna, lahko opazujete, kaj se dogaja v vas. Čustva še vedno pridejo, a vas ne prevzamejo v celoti.

Zato se v mnogih odnosih hitro pojavijo konflikti – ne govorita več dva človeka, temveč njuni nezavedni vzorci. Če to prepoznate, lahko začnete izbirati drugače. Opazite lahko trenutek, ko posežete po še eni reakciji, še eni obrambi, še enem konfliktu.

Um bo vedno imel razloge. Vedno bo upravičil reakcijo. Izhod pa ni v novem konfliktu, temveč v zavesti. Vsakič, ko vzorec zares opazite, njegova moč oslabi. To ne pomeni, da boste takoj mirni. Reakcije se bodo še pojavljale. A ne bodo vas več popolnoma obvladale.

Ego potrebuje sovražnike, da obstaja. Ko se v vas prebudi zavest, ta potreba začne izginjati. Še vedno lahko postavite meje, izrazite svoje mnenje ali odidete iz situacije. A to lahko storite iz miru, ne iz potrebe po konfliktu.

Eckhart Tolle

Vir: atma.hr