Nobena dva otroka nimata enakih staršev. Dr. Gabor Maté je pojasnil, kako tudi otroci vplivajo na mamo in očeta.
Spremenljivo čustveno stanje staršev bolj vpliva na otroke kot njihova fizična narava. Če so starši med eno nosečnostjo pod stresom, med drugo pa ne, ali če se njihov odnos v tem času spremeni, kar vsaj na nek način zagotovo se, bodo ti otroci starše doživljali popolnoma drugače.
Dr. Gabor Maté je pojasnil, zakaj se pri otrocih istih staršev razvije povsem različna osebnost, tudi če so vzgajani na enak način.
"Zelo pogosto me sprašujejo: če na razvoj otroka vpliva okolje, kako je mogoče, da imata dva otroka, ki imata iste starše, enako vzgojo, prehrano in odraščanje, tako različne izide – eden ima ADHD, drugi pa ne? Eden ima določeno zdravstveno stanje, drugi pa ne. To velja celo za enojajčne dvojčke, zato se sprašujemo: 'Če so njihovi geni enaki, kako to, da niso enaki tudi oni?'
- Preberite si še: Gabor Maté: AD(H)D se pojavi pri dojenčku in malčku zaradi stresov v družinskem okolju
Odgovor je, da ni dveh otrok, ki bi imela enako okolje ali enake starše. Moja dva otroka nista imela istih staršev, čeprav imata istega očeta in mater, saj ne gre za fiziologijo staršev, ampak za čustveno stanje, ki določa, koga otrok doživlja kot svojega starša.
Tako lahko ljubite oba otroka enako, toda če ste bili med nosečnostjo ali zgodnjim otroštvom enega otroka pod stresom, pri drugem pa ne, potem ta otrok nima enakega starša. Če se spremeni finančna situacija ali odnos med staršema, otroci nimajo enakih staršev.
Seveda, tu je še prirojena osebnost. D. W. Winnicott, britanski otroški psiholog, je trdil, da četudi bi mati lahko bila enaka mati za vseh svojih osem otrok, kar v resnici ne more biti, bi imeli ti otroci osem različnih mater. Vsak bi jo na podlagi svoje osebnosti doživljal drugače. Zato ni mogoče govoriti o dveh otrocih, ki imata enake starše v enakih situacijah.
Prav tako oče ne bo enako reagiral na določeno situacijo, ko gre za hčerko, kot reagira, ko gre za sina. Mati ne reagira enako na mirnega otroka kot na nemirnega. Otroci torej na nek način oblikujejo svoje starše, ne zavestno ali namenoma, temveč preprosto s tem, kar so."
