Živimo v času, ko se zdi, da je človeštvo izgubilo svoj kompas nekje med nasiljem in sovraštvom. Gary Yourofsky, trenutno eden bolj znanih živalskih aktivistov na svetu, pravi, da je edina rešitev za človeštvo, da spet najde svoj mir, tako da najprej spremeni odnos do živali. "Ker se je človek najprej naučil izvajati nasilje nad živalmi in ga nato prenesel še na svojo vrsto, naj težavo zdaj rešuje pri izvoru," pravi 45-letni glasnik živali.
Gary se je rodil v židovski družini v ameriški zvezni državi Michigan. Bil je navaden najstnik, ki je rad jedel hamburgerje. Rad je imel svojega psa, misleč, da to pomeni, da ima rad živali.
Pri triindvajsetih letih ga ja stric, zaposlen kot kloven v cirkusu, povabil v zakulisje. Ko je ta zagledal priklenjenega slona z verigami za sprednje in zadnje noge ter tehnike dresiranja oz. krutega pretepanja in izživljanja nad živalmi, je začutil njihovo žalost, brezup in strah. Tistega dne se je v njem vzbudila želja izvedeti, kaj se v resnici dogaja živalskim bratom na tem planetu. Želel je izvedeti, od kod pride njegova hrana, njegove obleke, ali je testiranje na živalih zares potrebno, in se odpravil na teren. Bil je skeptičen kot večina, saj so vendar zakoni, ki prepovedujejo okrutosti! A na licih mesta bridko spoznal, da ni tako. Vdiral je v farme, laboratorije in slišal najglasnejše krike bolečine v svojem življenju. Šest tednov je preživel na prašičji farmi in opazoval. "Bilo je huje od vsega, kar sem do tedaj videl na posnetkih," se spominja. Tik preden so živali pobili, je v njihovih očeh videl vprašanje: "Človek, zakaj to počneš?"
Leta 1997 je bil Gary 77 dni zaprt v kanadskem zaporu, saj je skupaj s štirimi člani skupine za osvoboditev živali vdrl na farmo krzna in izpustil 1,542 živali, ki naj bi se spremenile v plašče in druge modne dodatke. Po poročanju so naredili krznarski farmi za 500.000 dolarjev škode. Prepovedali so mu vstop v Kanado. Hkrati so mu prepovedali tudi vstop v Veliko Britanijo, čeprav tam še nikoli ni bil. A preživeti čas v zaporu mu je pomagal razumeti, kako je, če nimaš svobode in si žival, zaprta v kletki, kar je le še spodbudilo njegovo zavzemanje za pravice nemočnih.
Gary ne olepšuje in govori ostro. Opravil je že več kot 2660 predavanj v 30 državah. Njegovo predavanje z naslovom Najpomembnejše predavanje, ki ga boste kdaj videli, je na YouTubu doseglo že preko 10 milijonov ogledov in bilo prevedeno v več kot 30 jezikov. Nekateri ga imajo morda za agresivnega, v njegovih govorih je začutiti jezo na človeštvo, a vse to izvira iz tega, kar je v letih raziskovanja videl v klavnicah, laboratorijih, krznarskih farmah, cirkusih, živalskih vrtovih itd. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako naj človek v današanjem svetu doseže mir.
Veliki intervju z Garyjem Yourofskym lahko preberete v tiskani Sensi februar/marec
Iz intervjuja:
Gary, je imel pisatelj Tolstoj prav, ko je dejal: 'Dokler bodo klavnice, bodo bojišča'?
Če se želimo znebiti človeškega trpljenja, se moramo najprej znebiti trpljenja živali. Edina rešitev je končanje specizma. Specizem je oblika diskriminacije, ki izvira na predpostavki o superiornosti človeka ter omogoča izkoriščanje drugih vrst. Je izvorni vzrok za rasizem, seksizem, heteroseksizem in vse druge zlo-izme, ki obstajajo. Učinkovitega medsebojnega zatiranja, zasužnjevanja in ubijanja smo se naučili, ker smo vadili na živalih.
Če bi se znebili specizma, ne bi imeli posilstev, človeškega trpljenja, izkoriščanja ... Napasti moramo vzrok bolezni, izvor vsega sovraštva. Če naučimo otroke, da si vsi – tudi kokoš, miš ali pajek in druga majhna, šibka in na videz nepomembna bitja, zaslužijo svobodo in življenje, bodo ti otroci, ko odrastejo in se srečajo z različnimi ljudmi, lahko delovali nesovražno. Saj gre za sprejemanje različnih oblik, velikosti in barv. Če učimo miru od začetka, se znebimo rasizma.
Že tisoče let se poskušamo znebiti človeškega trpljenja, brez uspeha, niti blizu mu nismo. Kaj, ko bi za spremembo prekinili stare vzorce in naredili nekaj novega, drugačnega, poizkusili vase in v svoje telo dajati mir, namesto smrti, diskriminacije in nasilja – prav to se namreč dogaja v klavnicah. Živali so prestrašene in ubite nasilne smrti. Human in srečen umor ne obstaja. V svoje telo dajemo mrtvece, ki so umrli nasilne smrti, in se ob tem sprašujemo, zakaj je človeška vrsta tako nasilna.
Tekst: Ana Vehovar