Gregg Braden, avtor uspešnice Globoka resnica, se ukvarja predvsem z vprašanjem, zakaj se ljudje kljub neskončni notranji moči, ki nam je dana na voljo, počutimo nemočne.
1. Kaj bi svetovali ljudem, da bi prepoznali moč svojih misli in vpliv, ki ga imajo na življenje, spremembe, ustvarjalnost, kreativnost ? Zakaj večina ljudi še vedno raje verjame v svojo nemoč?
Znanost sodobnega časa nas uči, da svet okrog nas, situacije v naših življenjih in naši odnosi niso nič drugega kot odsev naših prepričanj o tem, kaj je res in kaj ne. Ključnega pomena pa je, ali se zavedamo svojih prepričanj, ki so lahko zavestna ali podzavestna. Svet ne laže. Današnji čas kaosa, krize osebnostne integritete, izdajstev, pomanjkanja na eni in preobilja na drugi strani, razrahljanih odnosov ter finančnih stisk je pravzaprav odsev naših zavestnih ali podzavestnih prepričanj o nas samih.
Znanost nas uči, da ko spremenimo svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije. Znanost in starodavna izročila imajo skupno točko, vendar se znanost osredotoča na misli, starodavne modrosti nekaterih ljudstev pa na notranje občutke. Pri njih gre torej bolj za to, da resnico čutimo in je ne oblikujemo z uporabo različnih miselnih procesov. Veliko ljudi se osredotoča prav na svoje misli, vendar pa novejša znanost odkriva, da človeško srce ustvarja električno polje, ki je približno 100-krat močnejše od električnega polja v možganih, in magnetno polje, ki je kar 5000-krat močnejše kot magnetno polje možganov.
V možganih so naše misli, povezava med njimi in svetom pa je šibka, ker sta šibki električno in magnetno polje v možganih. S svetom smo povezani tudi prek srca, in sicer z občutno trdnejšo povezavo. Tu se stikata sodobna znanost in starodavna izročila. Če lahko ozavestimo občutek v svojem srcu, ko opredeljujemo svoj odnos do sveta, se odnos do sveta, kakršnega čutimo, v resnici vzpostavi. Če torej čutimo, da je naše telo že ozdravljeno, da imamo vse, kar potrebujemo, da smo uspešni na delovnem področju ali na področju medčloveških odnosov, ti občutki spodbudijo moč našega srca, ki v naše življenje privabi uresničitev omenjenih občutkov. Znanost dokazuje, da so občutki, ki vplivajo na najboljše rezultate, občutki hvaležnosti in spoštovanja.
Če smo v srcu torej hvaležni za uresničitev svojih želja, za mir, ki že vlada, čeprav nam televizijska poročila govorijo drugače, s temi občutki posežemo v polja električnih in magnetnih povezav ter tako sprožimo spremembo v t. i. osebni resničnosti posameznika.
2. Pravite, da je vse - od naše DNK do uspeha naših razmerij in svetovnega miru - odvisno od naših prepričanj. So ta prepričanja res tako močna, da se v svetu sproža toliko negativnih dogodkov?
Rekel bi, da tu ne gre za negativne ali pozitivne misli, pač pa na globalne dogodke vpliva dejstvo, da se ljudje šele začenjamo zavedati moči svojih misli, svoje domišljije in svojih občutkov ter moči, ki jo imajo te misli na podzavestni ravni. Počasi začenjamo razumeti tudi, da ni ostre meje med našim 'notranjim' svetom in svetom zunaj nas, zato izkušnja posameznika, ki temelji na njegovih prepričanjih, postane kolektivna izkušnja. Naučeni smo bili, da smo nepomembna bitja, da je boj za obstanek zakon narave, da našemu svetu vlada moč in podzavestno smo vsemu naučenemu verjeli, zdaj pa se srečujemo s posledicami takšnih prepričanj.
O tem pišem tudi v svoji knjigi Globoka resnica, v kateri se dotikam zmotnih znanstvenih domnev. V znanosti se še vedno uporabljajo metode, stare približno 300 let, ki so sicer kakovostne, a nam ne koristijo, če jih ne znamo ali nočemo uporabiti sebi v prid. V sodobnem svetu se dogaja, da nova odkritja spreminjajo stare načine razmišljanja o nas samih, ampak šolski učbeniki o teh odkritjih ne pišejo, niti o njih niso posnete dokumentarne oddaje, tradicionalna znanost jih ne priznava. Prav ta odkritja pa govorijo, da zakon narave predstavljata sodelovanje in vzajemna pomoč, ne boj za nadvlado.
Nadalje govorijo o tem, da nismo ločeni od sveta, temveč del njega. Ko torej uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Rečem lahko, da je naša generacija odraščala obkrožena z zmotnimi znanstvenimi domnevami, česar posledice vidimo in čutimo v današnjem svetu – vojne, revščina, zlom gospodarskih sistemov. Če res želimo uvesti spremembe in prihodnost osnovati na zdravih temeljih, moramo nova odkritja sprejeti in jih prenesti na mlajše prebivalstvo. Civilizacija kot jo poznamo, je na svetu veliko dlje, kot si mislimo, in deluje po načelih cikličnega ponavljanja, zato težave, s katerimi se soočamo danes, za človeštvo niso nič novega. Pogledati moramo v pretekle cikle in se iz napak človeštva, torej starejših civilizacij, kaj naučiti. Spet pa se vračam na začetek. Vse je odvisno od tega, kako dojemamo sami sebe – bodisi na zavestni ali podzavestni ravni.
3. Kakšno vlogo imajo pri tem različni načini obvladovanja množic, ki jih izvajajo različne vlade oz. politike in močne gospodarske korporacije?
Vse to so teme, s katerimi se ubadam v knjigi Globoka resnica. Sodoben zahodni svet temelji na petih znanstvenih domnevah, ki so se izkazale za napačne. Z gotovostjo lahko trdimo, da gre za zmotna prepričanja, saj nova znanost ponuja dokaze za to, žal pa tradicionalne veje znanosti odkritij t. i. nove znanosti ne sprejemajo. Vpeljava novih spoznanj v izobraževalni sistem je pomembna, na njih temelji človekov odnos do sebe in sveta, prav tako tudi nastanek civilizacije in družbe.
Gospodarski sistem, na primer, še vedno deluje na podlagi 'pravil,' ki jih je s svojo teorijo v knjigi O nastanku vrst leta 1859 postavil Charles Darwin. Ena od Darwinovih ugotovitev pravi, da po pravilih boja za obstanek najmočnejši preživi, najšibkejši pa umre. Takšno miselnost so ljudje sprejeli konec devetnajstega stoletja in na njej osnovali družbo, kakršna je danes. Korporacije, vojne, humanitarna pomoč in podobno – vse to so področja, na katera je neposredno vplival zakon močnejšega.
Cilj gospodarstva je večanje trgov, pri čemer se posamezniki okoriščajo na račun drugih. Pridobivanje električne energije je v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, ki onesnažujejo zrak, potreben za preživetje vseh živih bitij. Živimo torej v svetu, ki temelji na kratkoročno učinkovitih sistemih in ureditvah, na dolgi rok pa takšni sistemi ne delujejo.
Prav to lahko opazimo v današnjem svetu, ki se spoprijema z najhujšo in najobsežnejšo krizo v zapisani zgodovini človeštva. Če si podrobneje ogledamo sisteme, ki razpadajo, ugotovimo, da so to tisti sistemi, ki niso več učinkoviti. Gospodarski sistem, kakršnega poznamo, ne more več preživeti, prav tako propadajo pohlepne korporacije in velika podjetja. Iz krize pa se hkrati rojeva nov svet, ki je osnovan na sodelovanju in medsebojni pomoči. V tem trenutku torej vzporedno obstajata oba sistema. Stari sistem se bojuje za obstanek, novi pa išče svoj prostor v svetu. Odločiti se moramo, v kateri smeri bomo nadaljevali izhod iz krize. Odločitev mora sprejeti vsak posameznik, saj so individualne odločitve tiste, ki vplivajo na globalne okoliščine.
Ko nakupujemo, se torej lahko odločimo za izdelke velikih podjetij ali pa z nakupom podpremo lokalne pridelovalce oziroma proizvajalce. Podobno je z mediji. Bomo podpirali medije, ki prikazujejo nasilje, ali bomo prizore strahot današnjega časa nadomestili s prijetnimi podobami sveta? Bomo kupovali od podjetij, ki uničujejo okolje, ali se bomo raje odločili za podjetja, ki vodijo okolju prijazno politiko? O svetu, kakršen naj bo, odločamo v vsakem trenutku vsakega dne. Odločitev posameznika tako postane kolektivni odgovor na vprašanja, ki se zastavljajo v kriznih časih.
4. V knjigah Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanj in Božanska matrika podajate izračun minimalnega števila ljudi, potrebnih za začetek sprememb v kolektivni zavesti. Ali bi višja stopnja zavesti določenega števila posameznikov res lahko pripomogla k temu, da se bodo intenzivneje združevale in povezovale pozitivne energije, ki bi prekinile negativne dogodke, tudi vojne?
Omenjeni knjigi sta bili napisani v letih od 2006 do 2008 in sta predstavljali spoznanja, za katera smo takrat vedeli, da so resnična. Kot je na primer res, da več ljudi ko sprejme neko zamisel, hitreje zamisli postanejo del kolektivne zavesti in hitreje postanejo naša življenjska vodila. Odkar sta bili knjigi izdani, pa se je nova znanost dokopala do spoznanj, ki kažejo, da ne gre toliko za določeno število ljudi, temveč bolj za kakovost njihovih izkušenj. Sprva smo mislili, da bi moral pri spremembi kolektivne zavesti sodelovati vsaj en odstotek prebivalstva, kar je glede na znanje, s katerim smo takrat razpolagali, popolnoma ustrezna domneva. Nove študije pa dokazujejo, da lahko relativno majhno število ljudi, ki jasno govori jezik srca, sproži pozitiven učinek. Za znatno spremembo torej ne potrebujemo milijonov ljudi, temveč predvsem ljudi, ki obvladajo govorico srca.
5. Kakšno dediščino bomo zapustili novim rodovom? Kaj bodo o nas govorili zanamci?
Naša generacija živi v ključnem zgodovinskem trenutku. Smo generacija, ki je doživela konec petega sveta po starodavnem majevskem koledarju in vstop v šesti svet, zato poznamo oziroma bomo spoznali oba načina življenja. Prihodnje generacije se bodo ozirale v preteklost in v nas prepoznale generacijo, ki je poskrbela za svet brez vojn. Verjamem namreč, da bo vojna postala človeštvu popolnoma tuj pojem. Dolgo je trajalo, preden je nastopila generacija, ki je spoznala, da se morajo vzorci iz preteklost spremeniti. Ne bi rekel, da je šlo za napake, saj smo se iz preteklih vzorcev naučili razmišljati o svetu zdaj in potem.
Prihodnje generacije bodo o nas govorile: »V tistem obdobju so živeli ljudje, ki so se osvobodili tistega, kar jih je vodilo v propad. Znali so sodelovati, se prilagajati in mirne vojaške akcije usmerjati v skupne, humanitarne cilje namesto drug proti drugemu.« V prihodnost pa bodo gotovo segli tudi glasovi pomembnih posameznikov današnjega časa, predvsem pa bodo prihodnje generacije naš čas poznale po kolektivnem duhu sodelovanja.
6. Ali lahko prekinemo negativne cikle na osebni ravni, če vemo, kdaj bodo ti nastopili? Na kakšen način? Je to sploh smiselno? Na tak način bi se namreč izognili izkušnjam, iz katerih se pravzaprav učimo?
Vsi cikli, ne glede na dolžino, imajo nekaj skupnega. Vsi se začnejo z dogodkom, ki zažene energijski vzorec, in vsi se končajo na mestu, ki se imenuje trenutek odločitve.
Dokler škodljivega vzorca ne prepoznamo, se vrtimo v začaranem krogu negativnih energij. Kako pridemo do spoznanja, da smo ujeti v negativen vzorec, pa je stvar posameznika. Predvsem je nujno, da se odpremo resnici o sebi. Če se vedno znova znajdemo v odnosu, ki nas ne zadovoljuje, v katerem nam ljudje lažejo, nas izdajo, moramo na neki točki ugotoviti, da si zaslužimo spoštljivejši odnos. To spoznanje spremeni način, kako dojemamo sami sebe, in posledično odnose, ki jih gradimo. Mislim, da je vsaka duša na svoji poti učenja. Vsaka duša se uči na drugačen način in različno dolgo. Lekcije so podzavestne, dokler jih ne ozavestimo in zavestno uporabimo v življenju.
Intervju z ekipo založbe Cangura.com
- Preberite si še: 9 znakov, da skuša duša pokojnega navezati stik
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj