Imeli bomo usodo, ki si jo bomo zaslužili (A. Einstein)

1. 10. 2020
Deli
Imeli bomo usodo, ki si jo bomo zaslužili (A. Einstein) (foto: pexels)
pexels

Vse trenutne posamične krize, kot so ekonomska, gospodarska, politična, ekološka itn., so v resnici le ena vseobsegajoča kriza, ki nam sporoča, da smo kot človeška vrsta postali nevzdržni za planet, na katerem živimo.

Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je 10. septembra objavila Poročilo o stanju planeta 2020. Gre za poročilo o obsežni študiji o stanju biotske raznovrstnosti in zdravju našega planeta. Sporočilo dokumenta je kratko in jasno: človekov odnos z naravo je porušen. Uničevalen odnos ljudi do narave katastrofalno vpliva na populacijo prosto živečih živali in tudi na zdravje ljudi ter na vse vidike našega življenja.

S skrb zbujajočo hitrostjo izgubljamo biološko raznovrstnost, posledice tega pa se kopičijo. Od leta 1970 se je populacija sesalcev, ptic, dvoživk in plazilcev zmanjšala za 68 odstotkov. Če želimo, da si narava opomore, je treba ukrepati takoj, kajti čas se izteka. Kot glavni vzroki za to so v poročilu navedeni: uničevanje okolja s krčenjem gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prosto živečimi živalmi, ki prispeva k izbruhu virusov, kot je covid-19. "Ne moremo spregledati dokazov ‒ ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema," je v poročilu zapisal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International.

Vse trenutne posamične krize, kot so ekonomska, gospodarska, politična, ekološka itn., so v resnici le ena vseobsegajoča kriza, ki nam sporoča, da smo kot človeška vrsta postali nevzdržni za planet, na katerem živimo ‒ tako trdi glasnik nove znanosti dr. Bruce Lipton. Tako zelo smo posiljevali naravo in njene vire, da smo porušili življenjsko harmonijo in s svojim ravnanjem preusmerili tok evolucije v vsakodnevno množično izginjanje številnih vrst. Topijo se ledeniki, narašča gladina morja, mi pa se tolažimo, da je vse to posledica naravnih planetarnih ciklusov in procesov, ki potekajo v sočnem sistemu. Žal se s tem le slepimo.

Do tukaj, kjer smo, nas je v resnici pripeljala vera v napačna prepričanja, trdi Lipton. Verjeli smo v štiri mite konvencionalne znanosti in po njih živeli ‒ to so v resnici apokaliptične predpostavke naše civilizacije, na katerih smo zgradili svojo kulturo. Na kratko: živeli smo v Newtonovem svetu materije, v katerem je bila nevidna sfera energija-duh popolnoma zanemarjena; prepričani smo bili, da geni kontrolirajo našo biologijo, da smo torej le biokemijski stroji; prepričanje, da v svetu preživijo le najsposobnejši, je naše življenje spremenil v tekmovanje, planet pa v bojno polje; četrta neresnica, po kateri smo živeli, pa je verovanje, da smo se na tem svetu znašli naključno, kot posledica naključnih procesov in da naše življenje pravzaprav nima namena.

Čas je za soočenje. Z novo znanostjo (kvantna fizika, epigenetika) so paradigmatski miti, po katerih smo živeli, padli. Če želimo na tem planetu obstati in napredovati, je skrajni čas za globoko priznanje, da naše vedenje ni bilo v skladu z naravo, ki ji neločljivo pripadamo tudi sami. Skrajni čas je, da spremenimo svoj način življenja in delovanja in dopustimo planetu, da postane spet velik in lep. Pri tem pa zagotovo ne bo šlo brez velike Einsteinove modrosti, ki pravi, da se problemov ne da odpraviti z istim načinom razmišljanja, kot so bili ustvarjeni.

Iz uvodnika urednice Vesne Fister v Sensi oktober/november 2020

V jesenski Sensi lahko preberete:

  • Sensa intervju
    Psihiater dr. Jože Magdič o psiholoških posledicah korona krize

Special: čas soočenja

  • Dalajlama: Prišel je čas, ko moramo misliti na celotno človeštvo
  • Sadhguru o svetu, zaznamovanim s pandemijo
  • Teorije zarote – zarota vseh zarot: Kaj se dogaja v možganih teoretikov zarot?
  • Šport kot predigra avtopoieze
  • Steinerjeva ideja tričlenstva

100% Resnično

  • Karizma patra Ašiča – zeliščarja in zdravilca duš
  • Trening igre kot način samospoznavanja
  • Fascinantno življenje, delo in vizije Nikolaja Roericha
  • Sporočilo upanišad

V ravnovesju

  • Bilka Baloh: Post je brisanje datotek
  • Osteoporoza in prehrana

Lepota bivanja

  • Arhitekt Robert Klun: Prostor ima tako vdih kot spomin
  • Spanje – zdravilo za kakovostnejše in daljše življenj

Vsa čutila

  • Po sledovih starih kultur z zgodovinarjem in svetovnim popotnikom dr. Draganom Potočnikom

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja