Javor Škerlj Vogelnik: "Ko razumemo te dinamike, lažje postavimo meje in ostanemo zvesti sebi."

2. 9. 2025
Javor Škerlj Vogelnik: "Ko razumemo te dinamike, lažje postavimo meje in ostanemo zvesti sebi." (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Aleksandra Saša Prelesnik

Javor Škerlj Vogelnik, mednarodni certificiran trener nenasilne komunikacije, tokrat o spektrih narcizma in sociopatije. 

Ali veste, da se vsi vsak dan premikamo po spektrih narcizma in sociopatije – ne da bi se tega zavedali? Včasih smo bolj empatični, drugič bolj zaprti vase. Včasih imamo kapaciteto poslušati, drugič ne.

Toda obstaja tudi majhen delež ljudi, ki imajo te osebnostne strukture oblikovane trajno – in odnos z njimi zahteva povsem drugačen pristop.
Kako jih prepoznati? Kako ostati v stiku s sabo in postaviti jasne meje?

Spektri narcizma in sociopatije – in zakaj jih je pomembno razumeti

Moje izkušnje iz več kot desetletne prakse globalnega pristopa nenasilne komunikacije (NVC) kažejo, da se diagnozam pri pristni komunikaciji raje izogibamo, saj pogosto vodijo v razdor in odmik od povezanosti z drugo osebo. Ko nekoga označimo kot »neumnega«, »lenega«, »odličnega«, »najboljšega«, »narcisa« ali »sociopata«, s tem ustvarimo distanco in zmanjšamo možnost za iskren človeški stik.

Umrl znan mariborski odvetnik Daniel Planinšec

Kljub temu pa je bilo meni osebno izredno koristno, da sem v svoje zavedanje vključil tudi osnovno razumevanje pojmov narcizma in sociopatije, kot jih obravnava klinična psihologija. To ne pomeni, da bomo ljudi obsojali ali jih skušali nenehno diagnosticirati, temveč da razumemo, kako se te osebnostne dinamike kažejo v vedenju in odnosih.

1. Spektri vedenj, na katerih se gibljemo vsi

Moje mnenje je, da večina ljudi ni »fiksirana« na eno osebnostno strukturo. Pogosto se premikamo znotraj določenih vedenjskih/osebnostnih spektrov. Spodaj navajam dva, ki se mi zdita zanimiva in izstopata z mojega vidika, pri čemer noben izmed njiju ni »boljši« ali »slabši«:

  • Narcizem ↔ sodvisnost – včasih se vedemo bolj samozadostno in egocentrično, drugič bolj prilagodljivo in podrejeno ali pa skušamo ugajati.
  • Sociopatija ↔ empatija – nekateri dnevi nam prinesejo več kapacitete za poslušanje in sočutje, spet drugi, ko smo izčrpani ali pod stresom, manj.

Zavedanje, kje na teh lestvicah se nahajamo v določenem trenutku ali obdobju, nam lahko pomaga bolje razumeti sebe in svoje odzive. Povečana ali zmanjšana kapaciteta za empatijo je neposredno povezana s stanjem našega živčnega sistema in (prekomerno) aktivacijo preživetvenih mehanizmov, ki uravnavajo biološke in kemične procese v telesu ter naše sposobnosti za stik, poslušanje, razumevanje, obvladovanje stresa in čustev, videnje širše slike ter kreativno razmišljanje.

Jurij Dreo in Javor Škerlj Vogelnik: Nevroznanost in možgani (Sensa podkast z Ano Vehovar)

2. Manjši delež ljudi s stabilno narcistično ali sociopatsko strukturo

Obstaja majhen delež ljudi (ok. 1–6 %), ki imajo trajno oblikovane narcistične ali sociopatske osebnostne strukture. Pomembno je:

  • da jih ne obsojamo, saj so te osebnostne strukture pogosto posledica travm in obrambnih mehanizmov,
  • da njihovega vedenja ne zanemarjamo ali zanikamo, saj to poveča možnost, da se ujamemo v njihove manipulativne vzorce komunikacije,
  • da se ob obsojanju in ob močnem čustvenem naboju (jeza, bes, bolečina …) spomnimo, da gre pri obsojanju za tragičen poskus jezika, s katerim naša psiha sprošča nerazrešena čustva, ki se sprožijo v odnosu z drugo osebo. Jezik obsojanja torej uporabljamo kot projekcijo lastne bolečine in stiske ter se s tem odrekamo možnosti lastnega opolnomočenja.

3. Odgovornost in meje

Če se znajdemo v odnosu z osebo, ki ima pretežno narcistično ali sociopatsko osebnostno strukturo, je ključno, da:

  • preusmerimo pozornost nase in raziskujemo, kaj v nas je pritegnilo ali ohranilo tak odnos (ključ se pogosto skriva v prekomerni aktivaciji našega živčnega sistema, ki nas vodi v odzive podrejanja, ugajanja ali zamrznitve in nas zato »ujame« v dinamiko nadmoči),
  • razvijamo sposobnost postavljanja jasnih meja, asertivne komunikacije in odločnega izražanja, poskrbimo za svojo varnost oziroma se po potrebi iz odnosa umaknemo,
  • prevzamemo odgovornost za svoje travmatske odzive in poiščemo ustrezno podporo, da jih razrešimo ter povrnemo živčni sistem v ravnovesje (npr. somatic experiencing, NVC, somatske dihalne tehnike …). Razumevanje osnovnih preživetvenih odzivov živčnega sistema, iz katerih izvirajo naši komunikacijski vzorci, nam lahko pomaga pri boljših odločitvah in postavljanju meja.

Soodvisni ali izrazito empatični ljudje so še posebej ranljivi za to dinamiko, ker pogosto želijo »do konca razumeti« drugo osebo ali ji celo pomagati. Prav ta lastnost pa omogoča, da narcistične ali sociopatske osebe prestopajo meje in izkoriščajo odnos ter nadaljujejo z zlorabo. Pri izrazito narcističnih osebnostnih strukturah je edino pomembno razumeti to, da gre za narcistično oblikovano osebnost. Smiselno se je poučiti o njihovih značilnostih.

Odkrijte svetovno priznan pristop NVC komunikacije in znanstveno utemeljene dihalne tehnike, s katerimi se naučite jasno izražati svoje potrebe, ohraniti mir v težkih trenutkih in okrepiti povezanost s partnerjem in družino. Več TUKAJ. 

4. Pot naprej – iz razumevanja v opolnomočenje

Moja želja je, da bi se o teh temah govorilo brez tabuja, iz nevtralnega in zavedajočega se stališča.

Ko te dinamike razumemo:

  • lažje prepoznamo lastne soodvisniške ali narcistične vzorce,
  • zmanjšamo stigmo,
  • hitreje prepoznamo manipulativne in ponavljajoče vzorce komunikacije in vedenja ter izstopimo iz začaranega kroga kaosa in zmedenosti, ki nam črpata moči in rušita samozavest ter odnos do lastne človečnosti,
  • jih lahko uporabimo kot izhodišče, da dvignemo kvaliteto svojega življenja in vstopamo v odnose, v katerih imajo druge osebe večjo sposobnost za sočutje, obzir in podporo našim potrebam.

Razumevanje teh spektrov ni namenjeno obsojanju, ampak prepoznavanju in ozaveščanju – tako o drugih kot o sebi. Bolj ko o tem govorimo, večja je možnost, da odnose gradimo iz prostora zavedanja, jasnih meja in pristnega stika.

Javor Škerlj Voglenik: "Vedno več je zgodb o toksičnih odnosih med učitelji osebne rasti in njihovimi udeleženci."