Najpogostejše skrbi mladostnika

Mnogokrat obdobje mladostništva dojemamo kot obdobje sreče, veselja, brezskrbnosti. Vendar ali je res tako? V strokovni literaturi lahko zasledimo, da mnogi avtorji menijo, da je to obdobje razvojno zelo zahtevno in kot tako »vihravo in nevihtno«, kar pomeni, da je stresno.

17. 5. 2016

Zakaj je tako?

Zaradi vseh sprememb, ki se v tem obdobju v mladostniku dogajajo. Govorimo o hormonskih, telesnih in duševnih spremembah oziroma razvoju. Poleg teh se dogajajo velike spremembe tudi v možganih (možganskih krogotokih) mladostnika in zato odrasli ne smemo na to obdobje gledati z vidika, da ga samo preživimo in pretrpimo, saj je za mladostnike izjemno pomemben način, kako bo to obdobje preživel, kaj se bo novega naučil. Bolj kot kadarkoli prej mladostnik potrebuje starše, ki so prisotni, kar pomeni, da so odprti za trenutno dogajanje, in starše, ki so mu zgled. Mladostnik potrebuje starše, ki ga bodo razumeli in mu pomagali regulirati njegova čustvena stanja.

Kako stres deluje?

Stres vpliva na vzdraženost vegetativnega živčnega sistema, ki telo pripravi na »boj, beg ali zamrznitev«. Torej govorimo o organski vzdraženosti. Pri nekaterih so znaki bolj izraziti na telesni, pri drugih pa bolj na čustveni, vedenjski ali miselni ravni. Na primer: potne roke, glavobol, pospešen srčni utrip, nespečnost, utrujenost, razdražljivost, pretirana občutljivost, strah, jokavost, napetost, nekomunikativnost, pozabljivost, ter negativne misli: Preveč je vsega, dovolj imam! Težko mi je!, Tega ne zmorem!.

Najpogostejše skrbi mladostnika

Skrbi v tem obdobju je ogromno. Zagotovo je ena od njih, ali bo sprejet med sovrstniki, ali se bo z njimi razumel oziroma kako bo reševal konfliktne situacije s sovrstniki. Skrbi ga, ali bo dovolj dober/privlačen za nasprotni spol, ali dovolj dobro zgleda. Velika skrb mladostnika so torej telesne spremembe, ki se dogajajo v odraščanju, negativne misli ter občutek o sebi. Poleg tega pa je velika obremenitev v tem obdobju šola oziroma šolski uspeh ter obšolske dejavnosti in zahteve, ki prihajajo iz vseh strani.

Poleg tega je mladostnik obremenjen tudi s svojim čustvenim razvojem, saj v tem obdobju njegova čustva zelo nihajo. Težko prepoznava in imenuje svoja čustva, hkrati pa čustvene izraze prepoznava drugače kot odrasli. Na primer: starševski jezni izraz na obrazu, razume kot prestrašenost.

Kot vidimo, je mladostnik zelo obremenjen z mnogimi stvarmi. In namesto da mi mu kot odrasli pomagali, da bi bil zmožen regulirati svoja čustva, ga mnogokrat prezremo in dodatno obremenimo. 

Stres je med mladostniki zelo prisoten, zato bodimo pozorni na vsakršen simptom, ki kaže na stres. Starši pa bodite pozorni tudi na stresne situacije mladostnika v šoli, bodite tam za svojega mladostnika, bodite prisotni, prisluhnite mu in mu pomagajte prebroditi čez to razvojno in čustveno težko obdobje.

Romana Čolić, zakonska in družinska terapevtka, ki deluje pod okriljem Študijskega in raziskovalnega centra za družino (ŠRCD)