Izšla je nova Sensa

"Živeti brez duše je najkrajše in najbolj zanesljivo sredstvo za dolgo in varno življenje pod tiranijo," je zapisal Vittorio Allieri. V aprilski Sensi smo se zato podrobneje posvetili temi človeškega ega in duše.

3. 4. 2015

Čas bi že bil, da se spomnimo, KDO SMO

Svet, v katerem živimo, je kaotičen, nesrečen, poln trpljenja in bolečine. Tak­šna je tudi večina njegovih prebivalcev. Že lep čas nisem srečala človeka, ki ne bi bil nevrotičen zaradi nenehnega stresa. Kdaj sem nazadnje imela opravka s kom, ki bi bil sproščen, zadovoljen in srečen v svojem življenju, se ne spomnim. Zadnjič sem po dolgem času spet prižgala televizijo – zanimalo me je, ali se je v teh nekaj letih, odkar je ne gledam več, na tem svetu kaj spremenilo. Po nekaj minutah sem jo zdolgočaseno ugasnila. Na Zahodu nič novega. Kriza, brezposel­nost, boj za oblast, begunci, naravne nesreče, okoljski problemi, takšne in drugačne afere, šport kot kulisa za obračanje nedoumljivih vsot denarja ...

Namesto da bi živeli to, kar nam je dano, raje spimo in sanjamo, misleč, da živimo. Zapleteni v iluzije lastnega ega se sploh ne zavedamo samih sebe, bistva svoje eksistence, svojih izjemnih potencialov in zmožnosti, ki so nam dani zato, da bi živeli svobodo, radost, harmonijo. Svoj svet smo spremenili v lastno ječo in s služenjem egu sami sebe postavili za ječarje svojih duš.

Kot ljudje smo dobili morda največjega od vseh darov: sposobnost projicirati lastne misli v materijo. A ta dar nosi tudi veliko odgovornost. Zato si tako radi pripisujemo samo lastne življenjske uspehe, za neuspehe pa krivimo druge, še raje usodo, boga, družbo. Dejstvo je, da vsak izmed nas ustvarja lastno materialno resničnost, tako v svoji zemeljski izkušnji sami ustvarjamo tudi vso srečo in nesrečo. Toda še vedno smo daleč od modrosti, da bi znali pozitivno izkoristiti potencial lastne ustvarjalnosti, ki je zadeva duše, ne ega.

Kot vrsta smo postali egoistični, duhovno zakrneli, do neprepoznavnosti smo izmaličili intuitivni duhovni del svojega sebstva. Raje se identificiramo s svojim materialistično orientiranim delom sebe in si domišljamo, da je on naše bistvo. Hkrati se pritožujemo, jadikujemo in mrzlično hlepimo po resnični ljubezni. Ali nismo že dovolj izkusili, da bi lahko dojeli, da je nesrečnost samo projekcija naše lastne psihe?! Dokler se ne bomo prebudili iz sanj in spregledali, da smo sami kreatorji svojega sveta, tudi odgovornosti zanj ne moremo sprejeti.

Skrajni čas je že, da se spomnimo, KDO SMO, in postanemo gospodarji samih sebe. Čas je že, da začnemo zavestno ustvarjati svojo usodo in usodo čudovitega planeta, ki je trenutno naš dom. In da frekvence strahu, skrbi, kaosa, nemira, obupa in pomanjkanja spremenimo v frekvence miru, ljubezni, sožitja in blagostanja.

Vesna Fister, odgovorna urednica

Tiskana Sensa april/maj čaka na vas od petka, 3. aprila! 

Iz vsebine

Special: Ego in duša

O egovem značaju, mehanizmih in zvijačnosti

Duša – naša resnična Bit

Imaginacija: poti k samospoznanju

Skupno sporočilo in seznam razsvetljenih učiteljev

Sensa navdih

Umreti, da bi se ponovno rodili

Simbolika velike noči: zmaga duha nad materijo

Sensa astro

Pred nami je dinamično in nemirno obdobje

Ritem lepote

Obrazne gube govorijo zgodbo o stanju duševnosti in telesa

Prehranski dodatki za lepo kožo

Naravni botoks: naravne snovi, ki pomlajujejo

Zeleno življenje

Pogovor z Alenom Kobilico o življenjskih preizkušnjah, ki spreminjajo

Tri navdihujoče eko zgodbe

V ravnovesju

Materialistični pogled na spolnost je tragično pomanjkljiv

Potovanje k lastni veličini – zapiski s Sensa vikenda z Alenko Rebula in Josipo Prebeg

Kolumna: Ishmech – ples, ki prevzame dušo in telo

Vsa čutila

Reportaža o praznovanju velike noči v Gvatemali

Slastni in zdravi recepti s čemažem