Kaj je pri smrti dobrega?

31. 10. 2018
Deli
Kaj je pri smrti dobrega? (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Kaj bi utegnilo biti pri smrti dobrega? Pomislimo, kako beden bi bil ta svet, če bi morali v nedogled živeti s svojimi tegobami in okvarami shiranega in opešanega telesa.

Nihče si ne želi, da bi ne bilo nikoli konca njegovi mladostni nezrelosti, še manj pa si želi večno prenašati betežnost starosti. Smrt bi lahko primerjali s preluknjanjem jajčne lupine, ko se piščanček pripravlja na vstop v novi svet.

Razen v primeru, ko si življenje vzamemo sami, na to, kdaj pride smrt, ne moremo vplivati. To je dobro, sicer bi smrt kot Damoklejev meč nenehno visela nad nami. Če smrt pride prezgodaj, ne smemo misliti, da je to krivica in da je bil pokojni neupravičeno oropan življenja – kot da bi bil podaljšan čas bivanja na zemlji nagrada za lepo obnašanje.

Pomembno je, kako uporabljamo čas, ki nam je bil določen, pa naj bo to sedem ali sedemdeset let. Naša telesa so nam posojena za čas našega zemeljskega življenja, da so nam v pomoč, dokler smo tukaj.

Smrt nas opomni na našo enakost: ob smrti smo vsi soočeni z dejstvom, da moramo svet zapustiti praznih rok, goli, kakršni smo vanj tudi prišli. Naj smo ustvarili še takšno premoženje, s seboj ga ne moremo vzeti. Je torej vredno tolikšno pehanje za njim?

Smrt nam pomaga ceniti sedanji trenutek. Za človeka, ki meni, da je proizvod okoliščin, na katere ne more vplivati, je sedanji trenutek izgubil svoj pomen, življenje pa je izgubilo smisel. Smrt težo sedanjega trenutka poveča, saj nas opomni na njegovo minljivost.

Ob smrti drage osebe nas pretrese; tišina, dokončnost dogodka in nezmožnost komuniciranja nas bolijo. Žalovanje je osredotočeno bolj na nas same kot na pokojnika. Hudo nam je pri srcu, a če bi bilo mogoče, da bi nam to bolečino nekdo odvzel, tega ne bi hoteli, saj je naša ljubezen ovita v to žalost. Žalovanje je cena, ki jo plačamo za ljubezen.

Zakaj bi tudi mi, kot Sokrat, smelo in vedro ne gledali smrti v obraz ter trdno verjeli, da: "... pravičnega moža ne more doleteti nobeno zlo, ne, ko je živ, in ne, ko je mrtev, in da tega, za kar se je zavzemal, bogovi ne bodo prezrli ..."?

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez