Ste se kdaj vprašali, kako ste izbrali svoje prijatelje in kako so oni izbrali vas? Gre zgolj za igro usode, ali pa nas pritegnejo ljudje, ki so nam v nečem podobni?
Raziskave so pokazale, da se najboljša prijateljstva sklepajo med ljudmi, ki se med seboj spoštujejo in spodbujajo ter prihajajo iz istih družbenih slojev in imajo podobne interese.
Prijateljstvo se rodi, ko se najdejo ljudje, ki so na isti duševni frekvenci. Kot da bi vstopili v program drug drugega in odtlej vodili skupno oddajo.
"Z najboljšo prijateljico Tino sva se spoznali na tečaju španščine pred 15 leti," mi je povedala odvetnica Katja (37) iz Ljubljane.
"Na enem od predavanj smo se naučili tudi nove besede espejo, kar v prevodu pomeni ogledalo. Takrat sva v istem trenutku obe izustili 'espejo, espejito mio', se spogledali in prasnili v smeh, drugi učenci pa so naju gledali, kot da nisva normalni. Tako je najino prijateljstvo vzklilo iz spontanega prevoda ključnega stavka zlobne kraljice iz Sneguljčice."
Kadar ljudi sprašujejo, kaj jim daje smisel v življenju, je prijateljstvo pogosto na vrhu lestvice. Kljub temu niso sistematsko preučevali gradnje prijateljskih vezi, zato se je do nedavnega verjelo, da se prijateljstvo rodi nepredvidljivo in spontano. Nove raziskave so proces, v katerem se med ljudmi vzpostavljajo prijateljski odnosi – od spoznanja do prehoda na višji stopnjo pristnosti – končno osvetlile.
Ena od raziskav je proučevala medčloveške odnose v stavbi s pritličjem in še dvema nadstropjema. Izkazalo se je, da ima povprečen stanovalec največ prijateljev v svojem nadstropju, po številu pa so imeli prijateljev največ tisti, ki so živeli v pritličju, blizu glavnega vhoda, poštnih nabiralnikov in stopnišča. Najmanjkrat so se med seboj spoprijateljili tisti iz prvega in drugega nadstropja, saj so tudi najmanjkrat prišli v stik.
Raziskovalci so sklenili, da so naši potencialni prijatelji tisti, katerih poti se križajo z našimi: na našem naslovu bivanja, v šoli, službi, na športnih dejavnostih.
Nič nenavadnega ni, da se vezi sklepajo med tistimi, ki so v stiku, toda procesa na tej točki še ni konec. Zakaj se zbližamo z eno in ne z drugo tečajnico zumbe? Za začetek so nujni skupni interesi – za tenis, astrologijo ali tajsko kuhinjo – in podoben smisel za humor (in za resne stvari). Na koncu je potrebna še ena sestavina: zaupanje.
Povej mi več o sebi
Stopnja zaupanja med dvema osebama se pokaže pri razkrivanju ali prikrivanju osebnih stališč in občutkov. 'Ti lahko nekaj zaupam?' 'Seveda, kar povej.' Tako zveni izsek iz dialoga dveh, ki sta na pragu prijateljstva.
Prehod s poznanstva v prijateljske vode ponavadi zaznamuje poglobitev in razširitev obsega izmenjanih informacij. Ta proces je postopen in vzajemen. En od obeh znancev razkrije nekaj osebnega in čaka, ali mu bo drugi vrnil v isti meri.
Čustvena podpora
Kadar zaupanje ni obojestransko, prijateljstvo ugasne.
"Kmalu zatem ko sem se zaposlila v banki, sem se spoprijateljila s sodelavko, ki je imela isto nevrotično in zoprno šefinjo," pripoveduje Karin (35).
"Skoraj vsak dan sva šli skupaj na kosilo, druga drugi sva vlivali pogum in se spodbujali. Zatem sem dobila službo v šoli, a sva se še naprej dobivali enkrat na teden. Namesto pritoževanja čez nadrejene sem ji zaupala svoje pomisleke glede skupnega življenja s fantom. Pozorno me je poslušala in mi svetovala, nikoli pa mi ni zaupala česa iz svojega zasebnega življenja. Kmalu je bilo najinih srečanj vedno manj in danes si le še občasno dopisujeva po e-pošti ali kratkih sporočilih. Ker ni bilo vzajemnega zaupanja, najino poznanstvo ni preraslo v prijateljstvo."
Ko prijateljstvo enkrat 'diplomira' in preide na višjo stopnjo, je njegova trdnost odvisna od tega, v kolikšni meri se lahko na drugo osebo zanesemo, kako zelo nam je vdana in koliko podrobnosti iz osebnega življenja z njo delimo.
Tisti, ki vedo, kaj je treba reči in kaj zamolčati, kadar so teme pogovorov zelo osebne, imajo več možnosti za trajno in stabilno prijateljstvo.
Dobri prijatelji nam stojijo ob strani v dobrih in slabih časih, vendar ne prestopajo mej svobode in neodvisnosti drugega. Prijatelj, ki se pretirano meša v naše odnose z drugimi, v okus za hrano ali slog oblačenja, tvega, da bo izpadel iz prijateljskega kroga.
Čustvena podpora je pomembnejša od materialne. Za prijateljstvo so pomembnejša neotipljiva darila in ne konkretne usluge v slogu posojanja denarja ali posredovanja priporočil za delovno mesto.
Če nas nekdo prepelje čez reko, mu bomo za to hvaležni, vendar zgolj to dejanje ne bo pripeljalo do nastanka novega niti do krepitve že obstoječega prijateljstva.
Po drugi strani ima oseba, ki nas bo poslušala in nas tolažila ob bolečem koncu zveze, se jezila na tiste, ki so nas prizadeli, in se z nami veselila, ko se bomo vselili v novo stanovanje, lepe možnosti, da ostane v našem življenju.
Ko gre za materialna darila, je pri prijateljstvu dajanje pomembnejše od prejemanja. O tem sta bila prepričana že grški filozof Aristotel in ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, njuna stališča pa so potrdile tudi študije: ko nekoga obdarujemo, se verjetnost, da bomo to osebo doživljali kot prijatelja (in ji tako spet kaj podarili), poveča.
Od prijatelja se pričakuje, da nam bo v nujnih primerih priskočil na pomoč in nam omogočil, da se bomo počutili zaščitene. Poleg čustvene podpore je za prijateljstvo ključna tudi podobnost naših vlog, ki jih igramo v družbi.
Umetnik in boem se bo verjetno prej ujel z osebo istega kova, mati in gospodinja se bo spoprijateljila z drugo materjo in gospodinjo, globoko verna oseba z drugo verno osebo ... Najbolje se med seboj razumejo pripadniki iz podobnih družbenih okolij, ki imajo podobne poglede na svet, se med seboj podpirajo in spodbujajo ter imajo tako največ tem za pogovore in povodov za druženje.
Kaj pa je s poročeno materjo, ki hodi v službo, in kaj z neporočeno novinarko, ki pogosto potuje in nima otrok? In če je pri tem še ena s podeželja, druga pa urbana ženska? Njuna življenjska sloga se tako razlikujeta – v smislu interesov in življenjskega ritma – da težko najdeta skupni jezik, kaj šele čas.
Starodavni kitajski modrec Konfucij ni zaman napisal: "Ne imej prijateljev, ki so drugačni od tebe."
Pomembnost podobnosti
Preučevanja psihologinj Lise Wood in Carolyn Weisz so potrdila, kako je podobnost identitete ključna za trdnost prijateljstva.
Med preučevanjem skupine študentov sta sklenili, da se najboljša in najbolj pristna prijateljstva sklepajo med osebami s podobnimi interesi. Najboljši prijatelji so bili tisti, ki jih je združeval skupni interes za košarko, vegetarijanstvo ali ruske klasike.
Po drugi strani sta spoznali, da prijateljstva delujejo tudi med pripadniki različnih skupin, a le pod pogojem, da se med seboj podpirajo in spodbujajo. Če je torej vašemu prijatelji zelo všeč, da hodite na pilates ali se učite korejščine, ga boste kot zaveznika doživljali tudi, če se sam s tem ne ukvarja.
Ključno je, da izraža razumevanje in simpatijo do tistega, kar vam veliko pomeni, saj vam s tem dviga raven samospoštovanja. Prijatelje imamo torej deloma radi zaradi njih samih, deloma pa zato, ker podpirajo našo identiteto. Ta resnica drži za oba spola in za vsa starostna obdobja od zgodnje odraslosti naprej.
Ta zakonitost je lahko tako koristna kot škodljiva. Raziskave so pokazale, da se odvisniki od drog težje ozdravijo, če so od drog odvisni tudi njihovi prijatelji oziroma vsaj nimajo ničesar proti njihovi odvisnosti. Narkomani (ali alkoholiki ali kadilci), katerih prijatelji imajo močna stališča proti drogam, imajo več možnosti, da se drog osvobodijo. V tem primeru nestrinjanje okolice z njegovo identiteto odvisnika sili, da spremeni svojo identiteto in se uglasi z ljudmi, ki ga obkrožajo.
Možen pa je tudi nasproten odziv: odklanjanje prijateljev, ki nam očitajo, in zbliževanje s tistimi, ki naše vedenje odobravajo, četudi nam s tem delajo medvedjo uslugo.
Ali z zbliževanjem upravljajo geni?
Z zakoni sklepanja prijateljstev ima nekaj opraviti tudi biologija. Novejša raziskava je pokazala, da se ljudje z določenim genskim profilom med seboj privlačijo oziroma odbijajo.
Znanstveniki so na vzorcu devet tisoč ljudi preučili šest genov, za katere se ve, da vplivajo na človeška čustva in vedenje, ter odkrili, da gredo določene kombinacije genov skupaj bolj od drugih.
Lastniki genov za odprtost in komunikativnost se drug drugega izogibajo: morda zato, ker v družbi ne bi prišli do besede. Ekstrovertirani posamezniki se lažje zbližajo z introvertiranimi, saj drug drugega dopolnijo.
Ozren Podnar, foto: Mare Milin, modela: Ivana F. in Anja A. (Talia)
- Preberite še: Ali je mogoče prijateljstvo med moškim in žensko?