Jeza ima slab sloves. V družini, kjer si želimo harmoničnih odnosov, razumevanja, sprejemanja in sožitja, še posebej. Zdi se, da se ji želimo na vse pretege izogniti in da dojemamo trenutke, ko se vzbudi v nas ali v naših družinskih članih, kot poraz.
OD JEZE DO POVEZANOSTI
»Joj, spet se prepiramo«, »Zakaj ta družina ne more živeti v miru?«, »Kaj je narobe z nami/z menoj/z njo/z njim?« - taki in podobni notranji monologi dokazujejo, da je jeza nekaj, česar ne želimo občutiti mi sami in kar si želimo, da ne bi občutili naši bližnji.
Če se vzbudi v nas, se je želimo rešiti, upiramo se ji in se proti njej borimo, celo zamerimo tistemu, ki jo je »v nas povzročil« in ga želimo kaznovati, mu vsaj dopovedati, da naj tega ne počne več. Ker z jezo ne znamo, nas včasih pogoltne in potem globoko vznemirjeni prizadenemo sebe in druge, prelagamo odgovornost, iščemo krivce, pademo v čustveno dramo in se nato obsojamo – in se na koncu odločimo, da se bomo jeze izogibali še bolj: še bolj učinkovito bomo kontrolirali sebe in druge, da ne bodo pritiskali na naše rdeče gumbe in da se tudi oni ne bodo razburjali.
Največkrat si torej želimo, da jeza sploh ne bi obstajala, da bi jo iz družinskega življenja preprosto izbrisali.
Kaj pa, če se jo naučimo uporabiti sebi in odnosom v prid?
Jo zdravo izražati, pretakati in ji dovoliti, da opravi svojo nalogo ter nas nato nepoškodovane zapusti?
Ko spoznamo, da so nam VSA čustva dana z razlogom, da ima prav vsako od njih pomembno sporočilo in nalogo in jih nehamo razvrščati na dobra in slaba, se skozi njih lahko začnemo globlje spoznavati (samega sebe in druge) in povezovati, naši odnosi pa napredujejo in se razvijajo.
V drugačnem odnosu do čustev, se skriva velika svoboda.
Ko se naučimo s svojimi občutki ravnati, postajamo vedno večji mojstri samega sebe in svojega življenja. Nehamo živeti le na pol, na večni preži, da ne bo šlo kaj narobe, da ne bomo vznemirili sebe ali drugih, ampak končno globlje, sproščeno, predano zadihamo, se sprostimo v zaupanju, da bomo z izzivom, ki nam pride naproti znali – se zaradi njega celo osebnostno razvili, postali močnejši in spretnejši, bolj povezani s seboj, z bližnjimi, z življenjem.
To je baza, to je osnova, a je žal skozi svoje odraščanje in izobraževanje nismo imeli priložnosti osvojiti.
Obstaja pa način, da lahko zdaj spremenimo svoje vzorce, navade in prepričanja in si harmoniziramo odnose ter življenje tako, da se odpravimo na potovanje vase in namenimo ljubečo pozornost temu, kar nas straši, preganja in moti.
Lahko se naučimo prevzemati odgovornost za svoje občutke in lastništvo nad njimi, saj s tem prejmemo tudi moč, da jih zacelimo in jim dovolimo, da nas zapustijo.
Za tako delo potrebujemo pogum za soočenje s tistim, čemur se sicer ne znamo in ne upamo posvetiti – da se soočimo s tistim, čemur se sicer v širokem loku izogibamo.
Ko osvojimo tehniko in metodo spoznamo, da nas nič od tega ne rani – da pravzaprav vse to globoko v nas komaj čaka odrešenja – da se končno opazi, občuti, izrazi in da nas lahko zapusti.
Ko boste podrobneje spoznali, kako se tega lotiti, prisotnost jeze v družini za vas ne bo več srhljiva, ne boste se prestrašili, se upirali in ne boste skušali več vsega skupaj zatreti: izbrali boste lahko način F.E.E.L. ter tako dovolili, da se v vaši družini naselijo pristnost, bližina, sprejemanje, globoka povezanost in iskrenost.
Ko se bo torej v vas zbudila jeza, to opazite in si zavestno priznajte, da se je v vas sprožila močnejša reakcija kot ponavadi. Temu rečemo čustveni naboj oz. po domače, nekdo ali nekaj vam je »pritisnilo na rdeči gumb«. To se nam zgodi kar samodejno, kajne? Rdeči gumb težko prezremo – kar pa ne vemo, pa je, da lahko ta rdeči gumb s pridom uporabimo!
Zdaj boste spoznali način, ki vas bo rešil pasti, v katero tako radi pademo, ko smo jezni – zdaj boste znali odreagirati drugače in vaše jeze ne boste usmerjali navzven v druge ali navznoter vase, ampak jo boste uporabili za svoje celjenje!
F v metodi F.E.E.L. pomeni FEELING - READY TO FEEL – bodite pripravljeni, da občutite. Ne pojdite v boj ali v borbo, le obstanite s tem občutkom.
Opazite svojo telesno reakcijo: ste od sile otrpnili, se vam je pospešilo bitje srca, stiskate mišice ali zobe, želite pobegniti, ste užaljeni, se razburite, sežete po hrani, cigareti, pijači ali telefonu …
Ne obsojajte se. Opazite in se odločite, da ste na voljo za občutke.
Prvi E v metodi F.E.E.L. pomeni EMBODY – občutite v telesu: spustite se iz glave v telo in zavestno ostanite v stiku s svojim telesom. Ne skušajte razumeti ali spreminjati toka, samo dovolite valovom energije čustev, da plujejo skozi telo, še posebej skozi prste na rokah, prste na nogah, medenico, vrat in grlo, bodite sprejemajoči in prizanesljivi do sebe.
DRUGI E v metodi F.E.E.L. pomeni EXPRESS – ZDAJ izrazite: zavestno se odločite, da ste vi in nihče drug lastnik svojih občutkov, in zanje prevzemite odgovornost (ne krivde, ampak odgovornost). Izognite se razlagi, razumevanju ali analizi, ampak samo izluščite goli občutek. AHA moment se zgodi, ko dojamemo, da je čustvo naše in da zdaj ni pomembna oseba, ki nam ga je sprožila. Zadnja stopnja je, da goli občutek izrazimo (na glas, na tiho sami sebi, pisno, z risanjem, gibom), npr. ČUTIM JEZO, ŽALOST, SRAM.
IN L v metodi F.E.E.L. POMENI LET GO – zdaj spustimo – počakamo, da nas občutek zapusti: ko ste v stiku s svojim iskrenim čustvom, POČAKAJTE, da opravi svojo pot skozi telo (kot otroci, ki cepetajo, jokajo in si drugače pomagajo, da čustva pretočijo skozi telo) oz. počakajte, da odvalovite občutke skozi telo.
Ko boste to metodo začeli vaditi vsak dan po vsaj 10 minut, se bodo pred vami tudi v navidez nerešljivi situaciji odprle možnosti, ki jih prej niste mogli niti predvideti.
F.E.E.L. pomeni čutenje, zdravljenje in manifestacijo. Z njo boste vsakič, ko srečate svojo bolečino, le-to ljubeznivo oskrbeli, odčutili, ozdravili in izpustili del svoje preteklosti.
Rezultat? Vedno manj situacij vas bo spravilo iz ravnotežja, vaša čustvena moč bo prišla do izraza in kreirali boste življenje, ki si ga niste predstavljali niti v najlepših sanjah.
Sabina Košmrl, avtorica knjige "Srčni učitelj"
- Poglejte si še: Smo si življenjske lekcije (in tudi starše) izbrali sami? (Tatjana Miljavec v Sensa podkastu)