Kako napolniti svoje notranje baterije in prenehati živeti le za vikende?

Ali živite le za vikende? Si želite ustvariti življenje, ki ga želite? Čas je, da napolnite svoje notranje baterije in poskrbite zase.

Kako napolniti svoje notranje baterije in prenehati živeti le za vikende? (foto: profimedia) profimedia
16. 9. 2022

Čas polnjenja električnega avtomobila znaša od 30 minut do več kot 12 ur. Ta čas je odvisen od velikosti baterije in hitrosti polnilne točke. Podobno je z našo notranjo baterijo. Odvisno je od tega, kako pogosto poskrbimo, da bo naša baterija napolnjena. 

Ali se ukvarjate z dejavnostmi, ki vas napolnijo odznotraj navzven ali dodatno izpraznijo vašo baterijo? Kaj je prva stvar, ki jo storite, ko se zbudite? Ali vaš delovni dan sestavlja neskončen seznam opravkov in je cilj le priti skozi dan? Ali si vzamete čas, da poskrbite zase, za hobije in dejavnosti, ki vas napolnijo z energijo? Najpogostejši izgovori so: preveč sem zaposlen ali pa nimam časa. Resnica je, da je zaposlitev odločitev.

Morda poznate to izkušnjo: po dolgem delavniku končno prihaja vikend. Čas je, da se sprostite in nič ne delate. Vendar ste že v soboto zjutraj organizirali tri družabne sestanke in druge aktivnosti, ki vas bodo držale v pogonu do konca vikenda. Ali pa se vam je zgodilo kaj takega: zjutraj je v pisarni na vaši mizi jasen seznam štirih prioritetnih nalog dneva, zazvoni telefon, se oglasite in preden veste, je ura pet popoldne in čas za domov. Vaš seznam je še vedno tam, nedotaknjen in neizpolnjen.

V obeh primerih gre za odvisnost od akcije. Glavni dejavnik je hormon dopamin. Dopamin deluje kot droga. Ko se sprosti v možganih, nam daje kratkoročni občutek užitka, sprostitve in zadovoljstva. Za trenutek se počutimo dobro. Potem možgani hrepenijo po novi dozi. Več aktivnosti. Sčasoma smo ujeti v začaran krog aktivnosti in nagrad dopamina.

Zasvojenost od aktivnosti je napredna vrsta lenobe. Bolj ko smo zaposleni in se ukvarjamo z nalogami, pomembnimi ali ne, bolj se izogibamo soočanju z življenjem. Ohranjamo varno in udobno razdaljo do vprašanj, na katera je včasih težko pogledati. Smo izbrali pravo kariero? Ali smo dovolj prisotni z otroki? Je naše življenje smiselno?

Kot da se čim hitreje povzpnemo po lestvi, šele ko pridemo na vrh, pa se zavemo, da je naslonjena na napačno steno. Na vrh pridemo na primer v obliki napredovanja v službi ali na novo pridobljene hiše. Toda kakšen je smisel doseči vrh lestve, samo da bi ugotovili, da je naslonjena na napačno steno?

Vse to ne pomeni, da aktivnosti niso pomembne, na primer delo, kuhanje, čiščenje in skrb za družino in prijatelje. Lahko pa se odločimo, da v svoj seznam opravil vnesemo nekaj prostora. Zasedenost je v resnici izbira. Sposobnost takšne izbire izhaja iz razvoja jasnega uma, brez odvisnosti od akcije.

Zaposlenost in preobremenjenost je že del naše identitete in družbene kulture. Če smo zaposleni, smo pomembni. Če nismo zaposleni in pod stresom, se ne trudimo dovolj. Nekaj je narobe z nami. A lahko imamo veliko aktivnosti in smo učinkoviti in produktivni, vendar ohranjamo duševno jasnost in umirjenost. 

Odvisnost od akcije nam preprečuje videti širšo sliko. Zaposlitev ubija srce. V kitajščini je beseda "zaposlen" sestavljena iz dveh zlogov, eden pomeni srce, drugi pa smrt. Bolj ko smo zaposleni, več energije teče v glavo in stran od srca. Bolj ko smo zaposleni, bolj se nagibamo k distanciranju od drugih in njihovih čustev. Z zasvojenostjo z dejanji se ne ukvarjamo in se ne sprašujemo, zakaj. Manj ko sprašujemo, bolj se oddaljujemo od namena, pomena in ljubezni. Postanemo učinkoviti roboti, ki dosežejo več. Toda več je zelo pogosto veliko manj. Ker v njem ni srca.

Da se izognemo ubijanju srca zaradi zasvojenosti z akcijo, moramo upočasniti. Tako se lahko naučimo osredotočiti na resnične pomembne naloge in cilje v življenju in na delovnem mestu. Ko za trenutek upočasnimo in opustimo početje, dovolimo možganom, da se odrečejo takojšnji želji po dopaminu, in se lahko osredotočimo in izberemo svoje aktivnosti iz jasnosti in svobode, ne pa iz impulzov. Tako lahko bolje sledimo večjim ciljem v življenju. Z upočasnitvijo lahko naredimo več.

Čuječi namigi za upočasnitev in osredotočenost pri delu:

Vzemite si minuto odmora večkrat na dan in na primer usmerite svojo pozornost na dih in telo. To vam pomaga ponastaviti um, povečati osredotočenost in zavedanje.

Ustavite svojo zasvojenost z aktivnostmi. Posledica odvisnosti od akcije je, da nenehno lovimo kratkoročne zmage. S tem izgubljamo iz vida večje cilje. Naslednjič, ko pridete zjutraj v pisarno, ravno ko bi začeli z akcijo, se usedite in poglejte skozi okno ali na zaslon računalnika. Ne ukrepajte. Ne govorite. Ne rešite problema. Samo sedite in nič ne delajte. Tri minute. Če postanete nemirni ter imate željo po tem, da bi bili zaposleni, ste v določeni meri odvisni od delovanja.

Ko se boste naslednjič počutili zasedene, se za trenutek ustavite in razmislite: kaj vas zaposluje? ali je vredno? ali so na vašem pladnju stvari, ki jih morate opustiti? Ali je vaš um sam po sebi zaposlen?

Čas v resnici ni problem. Gre za dajanje prednosti prioritetam drugih ljudi pred svoje. Poskrbeti zase ne pomeni, da smo sebični. Ne morete služiti iz prazne posode.

Način najučinkovitejšega polnjenja baterije je uvedba dnevnih aktivnosti, ki vam omogočajo dosledno polnjenje čez teden. Ne morete vstopiti v vikend z rezervoarjem energije na rezervi v upanju, da bosta dva dneva napolnila rezervoar in vas obdržala do naslednjega petka.

Načrtujte čas v koledarju za aktivnosti, ki vas napolnijo z energijo, na primer branje, meditacija, sprehod v naravi, učenje novih veščin ali ustvarjanje. Že petnajst minut meditacije na dan ali branja se bo razvilo v močno navado. 

Gre za ustvarjanje časa v vašem dnevu, ko si lahko naredite prostor stran od dela. Pazite, da ne zapravite tega časa, ker se vam zdi napačen čas ali pa ste preveč zaposleni. Nikoli se ne bo čutil kot pravi čas.

Ko vas nekaj napolni z energijo, dodajte tega še več v svoje življenje. Ko vas nekaj izčrpava, ugotovite, kako to aktivnost zmanjšati. Čim pogosteje sledite energiji v sebi. Tam živi strast.

Avtorica prispevka:

mag. Mateja Lenarčič, direktorica in ustanoviteljica MEDIUS-a, Inštituta za čuječnost in mediacijo, mednarodno certificirana učiteljica MBSR, specializantka TA - svetovalka, trenerka, predavateljica

Izvaja izobraževanja, delavnice in MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) programe obvladovanja stresa na temelju čuječnosti za posameznike in organizacije, delavnice čuječe komunikacije in čuječega dialoga, delavnice na področju zavestnega vodenja ipd. Ukvarja se tudi z individualnim svetovanjem s pomočjo tehnik čuječnosti in MBSR za posameznike in vodje. Pomaga vam razvijati veščine in znanja za lažje obvladovanje stresa, soočanje z življenjskimi preizkušnjami in izzivi v zahtevnejših situacijah, izboljšanje psihofizičnega zdravja ter polnejše življenje. 

www.institut-medius.si; info@institut-medius.si; facebook.com/institutmedius

Preberite si še: Dr. Gabor Maté: "Represija čustev izbruhne v obliki avtoimunskih bolezni ali malignih obolenj. Gre za čisto znanost."