Aleksander Lah razmišlja o svojem odnosu do ženske.
"DOBRA ROBA"
Ko opazujem sebe in druge, vidim, da bi vsi radi dobili čim boljšo "robo", čim boljšo žensko, nihče ne želi "robe" z napako. Včasih, ko si priznam, kaj vse bi morala biti moja ženska, se zdi, da v resnici iščem nadnaravno žensko, boginjo, ne pa človeško žensko. Zdi se, da bi vsak rad že dobil lepo, zrelo, uravnovešeno... popolno žensko, ko pa jo bolje spozna, ugotovi, da je dobil žensko s cel kup napakami in spet druge izgledajo boljše, ali celo popolne. Želim, da je samozavestna, prijazna, nežna, krotka, da nima preveč svojih problemov, strahov, skrbi... da ima čas, voljo in energijo, da se ravno prav ukvarja z mano.
GOTOVOST VASE
Zadnje čase čutim neko moč in gotovost vase, ki mi pravi, da sem pripravljen iti z mojo žensko preko vseh izzivov, da sem jo pripravljen podpreti pri njenem zorenju, da želim biti ob njej, ko postaja vedno boljša, vedno bolj zrela, bolj samozavestna, gotova vase. Želim biti del tega. Biti ob njej, ko se preko bitk s svojimi strahovi in demoni spoprijateljuje z njimi. Želim biti del tega, ker čutim, da ta proces gradi moškega v meni, brusi mojo moškost, zrelost, potrpežljivost, sočutje, širino... podobno kot je opisano v tej zgodbi.
S te perspektive se mi zdi prav otročje iskati popolno žensko, pričakovati od ženske, da je že popolna, ko pride v moj odnos.
DOJENČEK ALI MOŠKI
Za dojenčka se mi zdi sprejemljivo, da nič ne naredi in dobi mamo, ki zadovolji njegove potrebe. Mu nudi hrano, varnost, toplino... Ko pa postanem odrasel moški, se mi to ne zdi več primerno. Zdi se mi otročje imeti taka pričakovanja. Otročje, razvajeno... Prav sram me je moje lenobe, ko pomislim, da mi življenje ob moji ženski daje odlično možnost, da podprem njo in s tem tudi svoj razvoj. Jaz pa bi najraje ostal v svoji coni udobja in vsakič, ko ona naredi nekaj, kar mi ni všeč, zacepetam kot otrok. No, otrok cepeta, kot nezrel moški (oz. preračunljiv otrok v odraslem telesu) pa znam uporabiti vse mogoče premetene trike, da izsiljujem, kar želim dobiti, pa se mi ne da potruditi, da bi to sam dobil. Znam biti agresiven, grob in mi to daje celo občutek moškosti, hkrati pa se s tem postavljam v vlogo žrtve. Počutim se žrtev vedenja nezrele ženske, pri tem pa vidim, kako nezrel sem sam in kako imam ravno v tej situaciji, čez katero bentim, priložnost za rast, razvoj, moč in pravo moškost, ki počiva v globoki notranji moči, ne pa v plitvi zunanji agresiji.
PRAVA ODRASLOST
Med odraslimi večina ne mara odraslosti, večina ne mara staranja in pogreša brezskrbno otroštvo, ko je bilo veliko svobode in malo odgovornosti in so drugi skrbeli za nas. Se pa spomnim, da smo si kot otroci želeli biti odrasli, saj smo želeli biti močni, želeli smo znanja, vpliva... Sedaj, ko smo odrasli, pa ne želimo več biti odrasli. Mogoče zato, ker v resnici sploh še nismo odrasli, smo samo otroci v odraslih telesih. Nismo še prišli do moči, znanja, vpliva, modrosti, zrelosti... Te kvalitete nas še čakajo.
PRAVA MOČ
Navajeni smo, da vse dobimo, kupimo, zavržemo, ko se pokvari... Toda prava moč zame, kot moškega, je, da znam ustvariti globoke izpolnjujoče odnose (ljubezenske, prijateljske in poslovne), uspešen posel, da znam narediti smisel iz svojega življenja, da znam sebe razvijati in trenirati in biti na voljo tudi drugim, ki potrebujejo trenerja.
Odnos z mojo žensko ni edino področje, kjer gradim svojo moškost, je pa zelo pomembno.
Naslednje vprašanje zahteva iskrenost in pogum:
ZAKAJ SI ŽELIM BITI V ODNOSU Z ŽENSKO?
- Da ne bi bil sam?
- Da bi dobil pozornost, ljubezen, nežnost ter seks?
- Da bi bil bolj normalen in sprejet v družbi in ker je imeti žensko bolje za moj imidž, ugled, spoštovanje, status...?
- Ker se spodobi imeti ženo in otroke ne glede na to, ali to čutim kot svojo pot?
- Ker si želim spoznati svojo notranjo žensko plat preko svoje zunanje ženske?
- Ker si želim dajati ženski in otrokom vsaj del svoje ljubezni in svoje moškosti?
- Čeprav ni vedno lahko, me to izpolnjuje, mi daje smisel in občutek, da je tako prav?
- Ker mi daje odlične priložnosti za osebnostno rast in prave izzive?
Aleksander Lah, www.heartconnection.si