Otroci potrebujejo meje, ki jih določajo starši. Kadar starši uporabljajo učinkovite meje, ki so odločne in spoštljive, ima to zelo dober vpliv na otrokovo počutje, čustveno ravnovesje in vedenje.
Preden izvemo nekaj več o tem, kako meje postavljamo učinkovito, si poglejmo nekaj pomembnih značilnosti postavljanja neučinkovitih mej otrokom.
Neučinkovite meje s čustvi in potrebami ne ravnajo dovolj dobro. Ko nastopijo težave, odrasli želimo samo spremeniti vedenje otrok. Če otrok udari bratca, menimo, da bo težava rešena, če bomo otroka poučili o lepšem vedenju in o tem, da se bo znal opravičiti. Zavestna in pozitivna vzgoja nas uči, da so vzroki za neprimerno vedenje povezani z nezadovoljenimi potrebami in močnimi čustvi. V večini primerov je tako, da če naslovimo vzroke neprimernega obnašanja, se otroci počutijo čustveno olajšani in veliko lažje ponovno pričnejo sodelovati s starši in sorojenci.
Neučinkovitost pri postavljanju mej se kaže tudi v tem, da odrasli zelo malo povemo o tem, kaj sami potrebujemo, želimo ali kaj vznemirja naša čustva. Ker se slabo zavedamo lastnega čutenja, nezadovoljenih potreb in negativnega samogovora, hitro izgubimo stik z našim notranjim svetom, zato se tudi na otrokovo vedenje odzovemo neučinkovito.
Neučinkovitost se kaže tudi v tem, da smo odrasli preveč osredotočeni na iskanje težav in kaznovanje napak pri otrocih. Ker se reševanja težav ne lotimo na pravi način, trpi učenje samodogovornosti, samodiscipline in iskanja kreativnih zamisli za reševanje težav.
Pri postavljanju učinkovitih mej je pomembno, da ostanemo z otroki spoštljivi in hkrati odločni.
Spoštljivo postavljanje mej se kaže v tem, da:
1. Starš ne uporablja komunikacije, ki odtujuje, kot je npr. ocenjevanje osebnosti otroka, pač pa izrazi samo to, kar opazi v vedenju. Izrazimo tudi svoja čustva v povezavi z otrokovim vedenjem in ne z njegovo osebnostjo.
Tako npr. izrazimo jezo, ne da bi žalili in ocenjevali osebnost otroka. Namesto: "Len si!", rečemo: "Jezi me, če soba ni pospravljena. " Starš ne skriva svojih bolečih čustev ali pa govori, da je vse v redu, ko je v resnici jezen in nezadovoljen z vedenjem otroka.
2. Starš sprejema in dovoli izražanje vseh čustev pri otrocih. Ko je otrok čustveno vznemirjen, starš lahko naslovi njegova čustva. Zavedamo se, da je boleča čustva - jeza, žalost, jok, izpadi trme - pomembno sprostiti in ne potlačiti vase. Pomembno je, da se starši naučimo konstruktivnejših veščin, kako se odzvati, ko se soočamo z močnimi in bolečimi čustvi.
3. Otrokom iskreno povemo, kaj želimo, katere so naše vrednote, potrebe, kaj nam ustreza in kaj ne. Otrok bo morda občutil našo jezo in neodobravanje njegovih želja, a če se bomo pristno izrazili, ga to ne bo prizadelo in ne bo ranilo njegovega dostojanstva.
4. Starš postavlja manj pasivnih izjav, zahtev in več omejene izbire ter spodbudnih vprašanj, kar so vse učinkoviti načini za zadovoljitev psihološke potrebe po moči in samostojnem odločanju. Če otroci nimajo vsaj delno zadovoljene psihološke potrebe po moči, se počutijo jezni in zafrustrirani in takrat se bodo najverjetneje zatekli k nezaželenemu obnašanju. Ravno tako velja za nas starše.
Odločnost se kaže v tem, da omejimo ali zaustavimo neprimerno vedenje. Ko otrokov čustveni del možganov preplavijo silovita čustva, se brez pomoči naše razumne meje ne more sam od sebe umiriti.
Tako postavljanje učinkovitih mej kot zdrav konflikt z otrokom sta zelo pomembna za otrokov čustveni in socialni razvoj. Otroci s postavljanjem učinkovitih mej dobijo bolj jasne okvire in strukturo, zato se počutijo manj zmedeni in izgubljajo manj energije; so bolj čustveno uravnovešeni in sodelovalni.
Smisel postavljanja učinkovitih mej je v tem, da se prej zgodi premik v obnašanju, ki otroku pomaga, da je pripravljen na poslušanje in sodelovanje s starši in sorojenci.
Napisala: Klara Bajec
Več informacij o delavnicah, e-tečajih in drugih izobraževalnih vsebinah dobite tukaj.
FB stran: Pozitivna vzgoja in starševstvo
Poglejte si še: Raziskave so pokazale, da je večina otroških vedenjskih težav povezanih s potlačenimi čustvi in potrebami
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
