Otroku pogosto sploh ni do vaših nasvetov ali rešitev. Rad bi vam nekaj povedal. Če ga ne boste poslušali, ne boste nikoli izvedeli, kaj bi rad delil z vami. Posvetite mu torej vso svojo pozornost.
Vpliv vzgoje v ranem otroštvu
Dvajsetletna raziskava je pokazala, da to, kar odrasli ljudje mislijo in počnejo, ni povezano s specifično vzgojo v njihovem zgodnjem otroštvu, s tem, ali so jih matere dojile ali ne, kako so jih navajali na kahlico … vse to naj torej ne bi igralo nobene vloge.
Na otroke je bolj kot vse to vplivalo, kako so se starši počutili v njihovi družbi. Ali je imela mama svojega otroka rada in se je z njim z veseljem igrala, ali pa ga je imela za nekaj, kar jo v življenju omejuje in ima vrsto nezaželenih lastnosti.
Otroci, katerih očetje so izražali čustveno toplino, so bili kot odrasli do drugih tolerantnejši in bolj razumevajoči.
Ne gradite doma, ki bo všeč samo vam
Avtorji omenjene raziskave so ugotovili: Če starši želijo, da bodo njihovi otroci zrasli v družbeno in moralno zrele odrasle, naj uživajo v njihovi družbi.
Recept je torej preprost: ne gradite doma, ki bo všeč samo vam. Mislite tudi na otroke. Ne glejte nanje kot na nadloge, ki jih je za vsako ceno treba imeti pod nadzorom.
Za samozavest vašega otroka je prav tako pomembno, da si vzamete čas, da mu prisluhnete, in to tako, da otrok začuti, da vas tisto, kar vam pripoveduje, zares zanima. Če otroku zares prisluhnete, mu daste vedeti, da vam veliko pomeni tako on sam kot tisto, kar vam ima povedati.
Ko otrok na primer vpraša: ‘Očka, kdaj bo kosilo?’ očka lahko odgovori: ‘Čez pol ure,’ in s tem je pogovora konec. A če očka otroka zares posluša, ga bo vprašal: ‘Si lačen?’ ali pa: ‘Se ti mudi ven?’
Dajanje nasvetov
Kadar otroku prisluhnemo, se zelo težko upremo takojšnjemu dajanju nasvetov in reševanju njegovih težav. Toda otroku pogosto sploh ni do vaših nasvetov ali rešitev. Z vami bi rad le delil svojo izkušnjo. Rad bi vam nekaj povedal.
Če ga ne boste poslušali, ne boste nikoli izvedeli, kaj bi rad delil z vami. Kmalu se vam lahko zgodi, da se boste ujeli, kako si govorite: ‘Ničesar več mi ne pove.’ Logično. Bi se vi zaupali nekomu, ki vas sploh ne bi poslušal?
Ko vam otrok nekaj pripoveduje, mu posvetite dovolj pozornosti in časa ter mu zares prisluhnite. Odkrijte, kaj vam želi povedati. Zakaj mu to veliko pomeni? Vam pripoveduje o kakšnem svojem uspehu? Ali pa morda o tem, da je jezen ali žalosten?
Ne poslušajte le besed, temveč se osredotočite tudi na občutja. Je otrok navdušen in srečen? Ali pa je razočaran in žalosten? Morda je osamljen … Pokažite mu, da ste to zaznali: ‘Vidim, da si zelo navdušen, ker gremo v kino. Povsem neučakan si. Zakaj tako rad hodiš v kino?’
Majda Rijavec, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
