Psihologinja dr. Vesna Mirt odgovarja.
Kako se hude emocionalne bolečine prenašajo na naše zdravje?
Pomemben del nošenja in prenašanja travme je naše telo, v katero se zapisujejo in shranjujejo izkušnje na telesni ravni, v naš živčni sistem, ki lahko pade iz ravnovesja in v naša tkiva, ki se zakrčijo.
Zato je pomembno delo s telesom na način, da ima telo prostor, da izrazi telesne spomine, da sprosti stres in napetosti, da sprosti v telesu shranjena čustva.
Tak proces lahko podpre terapevt, ki dela s telesom in čustvi. Do težav pride, ko se oseba ne sooči s svojo stisko, ki jo nosi zaradi travmatične izkušnje, ko nima varnega okolja, da bi to lahko storila.
Včasih ima oseba težke izkušnje iz otroštva in se ni mogla v stiski obrniti na odrasle, zato ne dojema ljudi okoli sebe kot dovolj varne, da bi se na njih obrnila, ko bi to potrebovala. Tudi če takšni ljudje obstajajo.
V takšnih primerih je velika verjetnost, da bo oseba, ki seveda ni nujno ženska, prenašala svoja nerazrešena čustva in stanja stresa na naslednjo generacijo.
Konkretno to lahko pomeni, da bo tako zasedena s svojimi spomini, stresom, težkimi doživljanji, da se ne bo zmogla uglasiti na otroka ali pa bodo njene reakcije na potrebe otroka neprimerne, pretirano čustvene ali celo agresivne, saj to je tisto, kar nosi njeno telo, njena psiha in lahko prihaja na dan ob stiskah otroka, tudi če si še tako močno prizadeva, da se to ne bi zgodilo in ima otroka neizmerno rada.
Žal pogosto nimamo ob sebi ljudi, ki bi nas znali ob močnih stiskah na primeren način podpreti, saj je to zelo zahtevna naloga, zato je pomembno, da se ljudje obrnejo na strokovno pomoč, ki nudi varno okolje, da lahko oseba naredi čustveni proces in odložili čustveno breme.
Iz članka: Koliko ran nosimo s seboj in kako z njimi živeti?, intervju z dr. Vesno Mirt