Kaj se v pogovoru dogaja z menoj in kaj mi sporoča sogovornik?

11. 12. 2018
Deli
Kaj se v pogovoru dogaja z menoj in kaj mi sporoča sogovornik? (foto: pexels)
pexels

V dialogih, pa tudi na splošno v medosebnih odnosih, se pogosto srečujemo s vprašanji kot so, kaj se dogaja z menoj in sogovornikom, v kolikšni meri postaviti svoje osebne meje ter kako prepoznati signale, da smo blizu ali preko sogovornikovih osebnih mej.

Prepoznava, kje so naše meje, kje se začne naš ali sogovornikov osebni prostor, pa je dinamičen proces menjave pozornosti.

Prepoznava, kaj se v pogovoru dogaja z menoj in kaj mi sporoča sogovornik

Če smo pozorni, tekom dialoga opazimo, da je naša pozornost v nekem trenutku ali bolj usmerjena navznoter (angl. IN) ali pa bolj navzven (angl. OUT). Kadar je pozornost usmerjena navznoter, bolje zaznamo in prepoznavamo kaj čutimo, kakšne so naše telesne senzacije, naše misli in kakšno je naše vedenje. Ko pa smo s pozornostjo bolj usmerjeni na navzven, na našo okolico in/ali sogovornika, je naša čustveno-psihično aktivnost bolj povezana s prepoznavanjem stvari okoli nas. Prepoznavamo kaj nam oseba na drugi strani želi sporočiti, kaj dela, kako je videti, kaj se dogaja okoli nas in bolj smo dojemljivi za vplive okolja.

Se pa tekom pogovora iz trenutka v trenutek dogaja izmenjava pozornosti navznoter – navzven – navznoter – navzven…. (angl. IN-OUT).  Če poenostavljeno opišemo, nam ta dinamika menjave pozornosti omogoča, da slišimo sogovornika in vidimo kaj se dogaja, nato pa ko se obrnemo navznoter preverjamo svoje občutke in misli glede povedanega, smisel, vse to integriramo, dodamo svoj pomen ter se odzovemo. In nato zopet obrnemo pozornost navzven in spremljamo odziv sogovornika….

Nekatere osebe pa imajo to dinamiko izmenjave bolj statično in so ali večino časa usmerjene navznoter in jih pogosto označimo kot introvertirane, ter tiste, ki so večino časa usmerjene bolj navzven, pa kot ekstrovertirane.

Podoben proces IN-OUT se dogaja tudi pri prepoznavi in postavljanju kot tudi pri upoštevanju osebnih mej.

Prepoznava osebnih mej

Kako vemo, da je nekdo prestopil mojo osebno mejo? Najpogosteje je to misel, občutek ali telesna senzacija. Ko smo obrnjeni navzven, vidimo kaj se v dialogu dogaja, ko se obrnemo navznoter, to prečutimo in vidimo, ali nam to ustreza, nam je prijetno, ali pa npr. doživljamo odpor in temu ustrezno nato navzven tudi odreagiramo.

Kako pa vemo, da smo »kršili« osebni prostor nekoga drugega in kakšen je občutek tedaj? Zelo pogosto se izkaže, da ko prestopimo osebne meje druge osebe, hote ali nehote, ali pa nas ta oseba, glede na trenutno stopnjo našega odnosa, spusti predaleč v svoj intimni prostor, začutimo eno izmed različic sramu, nelagodja in neprijetnosti.

Če si predstavljamo, da smo v dialogu z osebo, za katero vemo, da zmore prepoznavati in ubesediti lastne meje, da bo povedala, če ji kaj ne ustreza, lahko vidimo, da je tak odnos mnogo bolj pristen in kvaliteten, kot na drugi strani odnos, v katerem ne vemo kje so meje drugega in ne vemo kdaj smo ga prizadeli oziroma ranili. Zato je odgovornost za postavljanje ustreznih mej na vsakemu izmed sogovornikov, kakor seveda tudi njihovo upoštevanje, če želimo, da se odnos poglablja, da je bolj varen in stabilen, pa naj bo to osebni ali poslovni odnos.

Pri postavljanju mej se soočamo s tem, kako zdržati s čustvi, ki se ob temu pojavijo. Pogosto je to strah, da bo oseba na drugi strani užaljena, se bo počutila zavrnjeno in nesprejeto, in ravno ta strah hkrati paralizira, da ustreznih mej, ki bi nam omogočale pristnejši in bolj sproščen odnos, ne postavljamo.

Kako daleč/blizu postavljam meje v odnosih in zakaj ravno tam in tedaj ter na tak način? Velik del naše prepoznave, če rečemo, nevarnosti v odnosih temelji na naših preteklih izkušnjah, zato je vsak izmed nas razvil sebi lasten način postavljanja mej. Velik del tega smo se najprej učili v mladosti ob starših, nato pa skozi izkušnje v drugih odnosih. In v nekaterih odnosih se v sedanjosti srečujemo s tem, da ali postavljamo meje prehitro/prepozno, morda na neprimeren način in nam ostaja vprašanje, ali je možno, da to kako spremenimo. Namreč za nas neustrezne meje prebujajo stiske v odnosih ali pa smo v odnosih na način, na kakršnega ne želimo biti.

Za zaključek si postavimo tri vprašanja:

·       Kako (notranje in navzven) odreagiram pri kršenju mojih osebnih mej?

·       Kako (notranje in navzven) odreagiram, če meni nekdo pokaže osebno mejo?

·       Na kakšen način, kako daleč in katere meje bi si želeli drugače postaviti v odnosih?

dr. Boštjan Čampa, terapevtska-pomoc.si, skupinazamoske.si

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez