Kako vedeti, ali ste digitalno zasvojeni?

Pojav čezmerne rabe digitalnih vsebin na napravah se je razširil pri vseh generacijah. Gre za digitalno zasvojenost, ki je nekemična zasvojenost.

Kako vedeti, ali ste digitalno zasvojeni? (foto: Profimedia) Profimedia
19. 10. 2021

Na sejmu za zdrav življenjski slog Narava zdravje, ki bo od 20. do 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču se poučite o čezmerni rabi naprav z zasloni in o digitalni zasvojenosti s strokovno ekipo zavoda Logout. Obiščite jih na preventivnih delavnicah in svetovanjih za družine, otroke in mladostnike na teme Družinska e-pravila, Logout ristanc ter Posledica osamitve otrok in mladostnikov je tudi digitalna zasvojenost.

Zavod sta leta 2011 ustanovila psihologinja Petra Belina in ekonomist Boris Veler. Petra je raziskovala vplive digitalnih vsebin na posameznika, Boris pa je vrsto let deloval v digitalnem oglaševanju. Skupaj sta ustvarila inovativen program pomoči in ozaveščanja, ki ga poznamo pod blagovno znamko Logout. Psihološko pomoč in preventivne aktivnosti ponujajo v Ljubljani, Izoli, Celju, Radovljici in Radečah.

Kaj pomeni digitalna zasvojenost? Katere medije, kanale vse vključuje?

Digitalna zasvojenost je nekemična zasvojenost, ki nastane zaradi čezmerne rabe digitalnih vsebin na napravah. Med naprave se štejejo pametni telefoni, televizija, računalniki, igralne konzole in tablice. Vsak zaslon, ki omogoča dostop do teh vsebin. Vsebine, ki nas na napravah zasvojijo, so različne. Videoigre, gledanje spletnih videoposnetkov, serij, filmov, splošno brskanje po spletu, branje novic, uporaba družbenih omrežij, pornografija, spletne stave, tudi spletno nakupovanje in trgovanje s kriptovalutami.

Kako jo prepoznamo?

Zasvojenost se kaže kot nezmožnost kontroliranja lastne uporabe naprav, uporaba naprave kot primarni pobeg pred težavami, izguba interesa za druge prostočasne aktivnosti, povečevanje časa rabe in nelagodje, kadar do naprave ne moremo dostopati, ter močan čustveni odziv, kadar je dostop do naprave onemogočen. Zasvojena raba naprav začne resno posegati v … in ogrožati druga pomembna življenjska področja.
Pri zasvojenosti moramo razumeti, da je raba naprav pogosto pobeg stran od drugih globljih stisk, ki jih posameznik doživlja v sebi. Dejavniki, kot so kaotično družinsko življenje, težave v šoli, slaba samopodoba ali pa neuspehi na kariernem ali ljubezenskem področju, so pogosto lahko dejanski razlog, zakaj je do zasvojenosti prišlo. V iskanju pobega od stisk življenja se oseba zateče v digitalno aktivnost.

Jo lahko generacijsko zamejimo? Pri kom opažate največ rizičnih vedenj in zakaj?

Na nas se najpogosteje obrnejo družine, ki pri svojih mladostnikih ali otrocih opazijo tvegano rabo naprav. Dogovori ne delujejo, omejitve se ne upoštevajo, veliko časa in energije pa se nameni za vzdrževanje osnovnih časovnih omejitev. Glede na to, da imajo otroci in mladostniki manj razvite sposobnosti samonadzora, naprave oziroma vsebine pa so narejene tako, da nas k svoji uporabi pritegnejo in nas pri uporabi pridržijo, je razumljivo, da je mlada generacija pri čezmerni rabi še toliko ranljivejša. Pogosto se na nas obrnejo tudi študentje, ki opažajo, da preveč časa preživijo za napravami in bi radi več kontrole nad lastno rabo.
Se je pa pojav čezmerne rabe naprav pojavil pri vseh generacijah. Odrasli pogosto padejo bolj v čezmerno gledanje serij, televizije, uporabo družbenih omrežij in v tvegana vedenja v povezavi s spletnimi prevarami. Spletne prevare so pogosto zamaskirane kot lažni ljubezenski profili, ki v zameno za denar ponujajo sanje o zvezi ali spolnosti. Prihaja pa tudi do tveganih vedenj zaradi spletnih stav in trgovanja s kriptovalutami. Posebno starejša generacija, ki se manj spozna na digitalni svet, pogosto postane žrtev tovrstnih prevar.

Celoten intervju lahko preberete v tiskani reviji Sensa oktober/november 2021