Kako zavedanje iz meditacijske blazine prenesti v odnose in komunikacijo?

Z razvijanjem samozavedanja začnemo najprej na meditacijski blazini, nato v hoji, gibanju in drugih vajah.

Kako zavedanje iz meditacijske blazine prenesti v odnose in komunikacijo? (foto: profimedia) profimedia
7. 9. 2021

Z raznimi MBSR “Mindfulness-Based Stress Reduction” tehnikami si lahko ponovno prebudimo stik s sabo, s svojim telesom, razvijamo pozornost, da se zavedamo svojih občutkov v telesu, svojih misli, čustev, se naučimo ohranjati osredotočenost, postajamo bolj prisotni in pozorni, razvijamo tudi intuicijo, dobrohotnost, sočutje in ostale kvalitete.

Naslednji korak pa je, da te osvojene tehnike in kvalitete iz treninga in formalne prakse prenesemo v življenje in v naše odnose. Ljudje smo namreč bitja odnosov. V odnosih in tudi medsebojnih konfliktih pa se ponavadi aktivirajo ravno naše še nezaceljene rane in naši ustaljeni, naučeni, včasih tudi škodljivi vzorci. In tu se začne naš nadaljnji razvoj in delo na sebi.

Bistvo in srce vsakega zdravega odnosa je sposobnost poslušanja. Ena naših osnovnih potreb je biti slišan in razumljen. Biti povezan s sabo in z drugim. Eno izmed najdragocenejših daril, ki jih lahko v življenju podarimo ljudem, je pripravljenost in sposobnost globokega poslušanja z razvijanjem kvalitet čuječnosti v komunikaciji.

Ko se naučimo biti v stiku s sabo, se zavedati svojih občutkov in misli, biti prisotni sami s sabo brez sojenja, smo lahko prisotni tudi z drugimi. Ko imamo pristen odnos do sebe, lahko avtentično komuniciramo tudi z drugimi. Kapaciteto za globlje poslušanje lahko razvijamo, kar pa zahteva vajo.

Kako naj poslušam, da bom drugega res slišal in bo tudi dobil občutek, da je slišan?

Tako da čuječnost prenesemo v komunikacijo in medosebne odnose. Razvijamo kvalitete prisotnosti s sabo in drugo osebo. Kapaciteta poslušanja je dimenzija prisotnosti.

Za čuječo komunikacijo svoje aktivnosti pustimo ob strani. Pokažemo zanimanje za sogovornika, vzpostavimo očesni kontakt. Določimo namero za globoko poslušanje, globlje razumevanje in povezanost. Smo popolnoma prisotni z osebo, ki govori. Smo iskreni, in če se trenutno ne moremo osredotočiti, izberimo raje drug čas. Poslušamo odprto in ne sodimo, kaj sogovornik govori.

Damo drugemu čas in prostor, ki ga potrebuje, da se lahko izrazi. Se ne fokusiramo nase, ne prekinjamo drugega, ne čakamo, da odgovorimo. Le globoko poslušamo in se zanimamo za sogovornika. Ne govorimo svojih zgodb in ne primerjamo s svojimi izkušnjami. Nimamo potrebe, da bi imeli prav, ne skušamo brati misli in predvidevati, kaj bo sogovornik rekel. Ne planiramo, kaj bomo odgovorili in ne dajemo nezaželenih nasvetov.

Poskušamo resnično razumeti, smo empatični in sočutni. Globoko poslušanje izvira iz želje po boljšem razumevanju osebe ali situacije in pristni povezanosti. Odprti smo za presenečenja in nova spoznanja. Na pogovor gledamo kot na odkritje. Čim globlje poslušamo, tem globlje bo druga oseba pripravljena deliti in se z nami povezati. Na tem mestu večje povezanosti in ranljivosti poteka resnično sodelovanje in razumevanje. Tako ohranjamo in razvijamo odnose ter jih z empatijo in sočutjem poglabljamo. 

Poslušati, da bi razumeli, je praksa, ki zahteva veliko vaje in samozavedanja.

Ko čuječnost prenesemo v komunikacijo in medosebne odnose, postopoma razvijamo tudi zavedanje svojih navad in svojih vzorcev pri komunikaciji in konfliktih, se zavedamo moči neverbalne komunikacije in naučimo slišati tudi neizrečeno. Prepoznavamo svoje ovire (trigerje), ki nam preprečujejo ostati prisotni v komunikaciji. Prakticiramo polno prisotnost s sabo in drugo osebo v dialogu. Spoznavamo kvalitete čuječe komunikacije in odkrivamo vrednost čuječega govora in poslušanja.

Z raznimi tehnikami lahko tudi ozaveščamo pasivno, agresivno in asertivno vedenje v medosebnih stikih ter odkrivamo vzroke za akutni in kronični stres v komunikaciji: pričakovanja o sebi in o svojem partnerju v komunikaciji, pričakovanja o rezultatih pogovora, vzorce izražanja ali potlačenja čustev, vzorce, ko govorimo in poslušamo, vzorce o načinih biti prisoten v komunikaciji in medosebnem stiku.

Čuječe zavedanje v komunikaciji nas podpira biti bolj fleksibilni, uravnoteženi in odporni na izzive v medsebojnih odnosih in zahtevnih in nam pomaga se po njih hitreje obnoviti. To nam omogoča, da tudi v težavni komunikaciji ostanemo prisotni, se zavedamo svojih reakcij, zavestno ravnamo s pričakovanji drugih, jasno izrazimo, kaj čutimo ter postavimo mejo, če je treba, in zavestno odgovorimo.

Avtorica prispevka:

mag. Mateja Lenarčič, direktorica in ustanoviteljica MEDIUS, Inštituta za čuječnost in mediacijo, Certificirana MBSR učiteljica na University of Massachusetts, Medical School v ZDA in na Institute for Mindfulness-Based Approaches v Nemčiji.

Medius, Inštitut za čuječnost in mediacijo

Izvaja izobraževanja, delavnice in MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) programe obvladovanja stresa na temelju čuječnosti za posameznike in organizacije, delavnice čuječe komunikacije in čuječega dialog ter individualno svetovanje s pomočjo tehnik čuječnosti in MBSR. Pomaga vam razvijati veščine in znanja za lažje obvladovanje stresa, soočanje z življenjskimi preizkušnjami in izzivi v zahtevnejših situacijah, izboljšanje psihofizičnega zdravja ter polnejše življenje. 

www.institut-medius.si, info@institut-medius.si, facebook.com/institutmedius

Poglejte si še: