Pater Karel Gržan živi v hribih v zgornji Savinjski dolini, med Ljubnim ob Savinji in Lučami, kjer je že več dni odrezan od sveta. Vsi mostovi so podrti, naokoli so deroče vode in plazovi... Ko je dobil telefonsko povezavo, so ga poklicali iz radia VAL 202. Povedal je, kaj je spoznal v dneh, ko je ujma razdejala povezavo s civilizacijo.
Okoliščine so po svoje strašljive in grozljive, obenem pa se groza pomeša z eno izjemno lepoto. Ta lepota je v izkazani sočutnosti, prebudila se je povezanost med sosedi. Ko so nas ločevali potoki, ki so postali deroče reke, smo najprej samo mahali drug drugemu. Iščeš in potrebuješ bližino, ne zmoreš biti sam.
Včeraj pa je bila neizmerna radost, ker smo vzpostavili povezave. Potoki so toliko upadli, da so dali čez deročo vodo tramove. Takrat spoznaš, kaj je prioriteta. Prioriteta je življenje. Prioriteta je sosed. Nič ni toliko vredno, kot je bližina in sočutje. Mogoče nas je ta ujma naučila tega bistvenega. Tega ne smemo pozabiti.
Ko se dogaja tisto najhujše, si na nek način v sebi miren. Potem pa pride za tabo ta "živčnost". Bilo je grozno. Če ne bi bilo mlina na tem potoku, ki je preusmeril tok reke, se ne bi danes pogovarjali.
Danes so se zbrali pri meni sosedje in sem videl, kaj je tisto, kar nam pomaga. Pomaga, da drug drugemu govorimo. Bila je silna potreba, da smo drug drugemu izrekali to grozo, ki se je nabrala v nas. To priporočam ljudem, ki so doživeli stisko. Govorite, govorite, pripovedujte, dajte iz sebe, da se ta napetost iz vas sprosti, ne je zapreti vase, da vas ne poškoduje. Sočutna bližina je odrešujoča.
Danes smo drug drugemu ena velika priložnost, da si izrekamo svojo doživljajsko resničnost. Tako se lahko zopet nazaj okrepimo.
Ob enem pa moram zelo pohvaliti civilino zaščito. Helikopter je pripeljal hrano in agregat, ki smo ga dali tistemu, ki ga najbolj potrebuje. Izreden poklon. Do soseda je prišla civilna zaščita tudi z zdravnikom. Izjemna organizacija.
Sam nimam elektrike in nimam vode. Sosedje imajo vodo, jaz imam plin, in skuhamo skupaj. Vzpostavljajo se pristne vezi, za katere prej nismo imeli časa. Prej se je vsem nekam mudilo, zdaj imamo čas. Po ne vem koliko letih sem s sosedi kartal. Rad tudi berem. Prepustil sem se miru in tišini. Mati Zemlja pa me zelo razelektri.
V teh dneh sem videl žive angele. Ljudje iz enega brega so zopet vzpostavili vezi z ljudmi iz drugega brega. To je bilo najbolj ganljivo! Vse bomo zmogli. Bo trajalo, ampak bomo zmogli, ker imamo drug drugega.
Tudi iz te katastrofe lahko Slovenci potegnemo eno globoko spoznanje.
Kar naprej nas ločujejo na en breg in drugi breg, da smo drug proti drugemu. Močni smo, ko smo skupaj. Ko si pogledamo v oči. Ko si pomahamo. Ko vemo, da je med nami razlika, a nas ta raznolikost bogati. Ko znamo povezati raznolikost, takrat smo močni in zmagoviti. Razmere so katastrofalne, ampak mi smo zmagoviti v povezanosti. Ta povezanost je izjemen kapital, ki pretehta marsikaj od tega, kar smo sedaj izgubili. Vse se bo uredilo.
Poslušajte na VAL 202 val202.rtvslo.si
Foto: Franjo Atelšek
