Ko je človek prežet z eksistencialnim strahom za življenje, nima več energije za premišljevanje o drugih stvareh. Je lahek plen manipulacije in zastraševanja.
Pater Karel Gržan opozarja, da človek, ki je ves čas zaposlen predvsem z vprašanjem, kako bo preživel iz meseca v mesec, težko ohranja prostor za kritično razmišljanje, osebno rast in širši pogled na svet. Ob tem se sprašuje, ali je takšna družbena ureditev res zgolj naključje – in ponuja svoj pogled na to, zakaj velik del ljudi ostaja ujet v nenehnem boju za osnovno eksistenco.
Zakaj "mora" imati človek minimalno plačo? Odgovarja pater Karel Gržan.
Ker so preračunali, da bo človek s to minimalno plačo usmerjal svojo misel zgolj na to, kako bo preživel. Ker je notranje zaradi tega utrujen in zgaran, bo zvečer, ko bo prišel iz službe, lahko gledal poročila marinarana z enoumjem, in tako odklopil svojo pamet. Ta človek bo moral to začeti ozaveščati. Danes ni več čas za rumeno literaturo, razen na stranišču, da te bolj požene. Nedostojno je imeti rumeno literaturo v dnevnem prostoru.
Čas je za ozaveščeno misel. Sem optimist, saj srečujem vedno več ljudi, ki so ugotovili, da so bili plen manipulacije in zastraševanja na takšne in drugačne načine ter se želijo iz tega osvoboditi. Veliko pa je seveda tudi še žrtev tega modela, v katerega so bili zelo premišljeno vpeljani.
Iz posnetka: Youtube Sanje, ČLOVEČANSTVO NA PRELOMNICI
