Pater Karel Gržan odgovarja na vprašanje, kaj človeka potisne v odvisnost?
Tvorno ste delovali pri reševanju problematike odvisnikov. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar človeka potisne v odvisnost?
Odtujenost od samega sebe. Premalo pravega, naravnega užitka. Preveč izkoreninjenosti od lastnega jaza, premalo vpetosti med nebo in Zemljo ... beg od pravega življenja in zatekanje k lažnim nadomestkom ... preveč usposabljanja za to, kar je ekonomsko koristno in premalo za odnose, za zadovoljno življenje, da bi delovali kot radostna bitja na osebni in medosebni ravni.
Tako smo begajoča, zbegana, odtujena, predvsem pa od globalnega kapitala izjemno izkoriščana bitja. Tu gre za odvisnost od elektronskih frekvenc, močnih impulzov, ki naš šibek nevronski sistem močno draži. Žal brez teh močnih dražljajev, s katerimi smo nenehno obstreljevani, ne znamo več delovati.
Delajo po načelu drži-spusti, drži-spusti in nas tako spet in spet pritegujejo. Tako nenehno iščemo, npr. po internetu, ali preklapljamo TV-programe in nikoli ne pridemo do zadovoljitve in potešitve. Nekaterih odvisnosti sploh ne ozaveščamo več in tako nezavedno sledimo impulzom globalnega imperija, ki nas – kot heroin – drži v suženjskem razmerju.
In tako nam z meglo ter prikrojenimi sporočili in miselnimi vzorci polnijo miselno strukturo. Gre za zelo domišljen sistem, iz katerega se moramo iztrgati. Človek mora biti v živem stiku z življenjem – z naravo, s človekom, z Bogom in vsem, kar nas obdaja; sam naj izbira, čemu se bo posvečal in koliko časa.
- Iz intervjuja: Pater Karel Gržan: "Zahodni svet je lačen duha. Če bi bila Cerkev v pravi prisotnosti, se to ne bi moglo zgoditi."
Ste si že ogledali film s patrom Karlom Gržanom?
- Preberite si še: Karel Gržan: "Tako se nočemo več iti, hočemo več!"