"Moram povedati, da religioznost je psihoterapevtska. Vemo, da je med vernimi na primer manj samomorov. A tukaj ne morem mimo problema preplavljenosti sebstva," pravi v Sensinem intrevjuju prekmurski nevropsihiater jungovske smeri dr. Jože Magdič. Kje se torej začne religiozna blaznost?
"Na eni strani govorim o narcističnem egu, o narcistični inflaciji ega, ki popolnoma negira sebstvo. Na drugi strani pa gre za poplavo sebstva, ki jo psihiatri imenujemo religiozna blaznost," pojasni dr. Jože Magdič.
Verski fanatizem?
"Tako. To je to, čemur jungovci pravimo poplava ega s kolektivnim nezavednim, arhetipskim. Ta religiozna blaznost je torej druga stran, pri kateri osebno soglašam s psihiatrijo. Gre za tematiko t. i. kompenzirane religioznosti, se pravi zmerne religioznosti. To pomeni, da si aktiven kristjan (v mojem primeru), ampak poleg tega, da sem aktiven kristjan, obstaja tudi vsakdan, ki mu moram slediti. In smo spet pri svobodni volji – jaz sam se moram s svojim sebstvom zmeniti, do kod."
Kje se začne religiozna blaznost?
Na žalost jo poznamo v različnih oblikah, tako pri moških kot pri ženskah. Uporabil bom kakšen primer iz naše vsakdanjosti – recimo, če bi jaz razprodal svoje imetje ali svojo hišo podaril nekakšnemu guruju ali bi denar od hiše podaril kakšni karitativni ustanovi, potem bi s tem dejanjem storil katastrofalno krivico, kajti s podpisom, da hišo podarjam neki verski ustanovi, bi svoji družini povzročil satanistično zlo. V svoji praksi sem dodobra spoznal tudi vsebine verskega fanatizma pri ženskah, na primer, ko gre ženska spat z neko moško religiozno podobo, seveda v drugo sobo, stran od svojega moža; ali se na primer vpričo moža objema s sliko neke religiozne podobe, medtem pa je mož popolnoma šokiran in travmatiziran. Lahko gre za različne ekstreme. Povedal bi samo, da sam nedvomno priznavam religiozni fanatizem z elementi psihoze in tukaj rešitev ni drugega kot klasična psihiatrija, tudi z zdravili (nevroleptiki), ki zmanjšujejo intenziteto nezavednih možganskih področij, ki so kompetentna za religiozno manifestacijo. Verske blaznosti ne morete pozdraviti samo s pogovorom. Takšna terapija ne obstaja, ker gre za pošastne energije v našem nezavednem, sredi katerih je naš ego kot palček. Tukaj je treba zmanjševati energetski potencial tistih struktur v naših možganih ‒ spet sva pri možganih ‒, ki so kompetentni za tovrstne religiozne vsebine.
Celoten intervju lahko preberete v tiskani Sensi februar/marec 2020
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
