Ko čutimo, da samo sami in nimamo podpore

6. 4. 2018
Deli
Ko čutimo, da samo sami in nimamo podpore (foto: profimedia)
profimedia

Ker se velikokrat znajdemo v situacijah, kjer se počutimo sami in brez podpore, nesrečni in utrujeni in nekako se nam zdi, da se premikamo brez prave energije.

Ko dobimo podporo, traja morda nekaj dni ali tednov preden zaloga izhlapi in smo znova na tleh.  V teh trenutkih se osredotočimo nase in si odgovorimo na tri pomembna vprašanja:

1.  Ali mi moje misli preprečujejo potrebno podporo?

Ali sami sebi pripovedujemo stavke kot so : »Nihče me ne razume«, »Ne more me razumeti, ker ni doživel tega, kar sem jaz« ali »Vedno moram poskrbeti za druge, oni pa zame nikoli ne« …?

Ali si ponavljate znova in znova: »Nikdar nisem podprta v svojem razmerju.«?

Ne glede na to, kaj vam predstavlja oviro ter kateri miselni vzorci se ponavljajo – vse to vam onemogoča dobiti podporo in pomoč, ki jo želite.

Tudi dopovedovanja v smislu: »Če se zaupam drugim in jim povem za svoje težave, mi bo to povzročilo le še več stresa«, »Če delim svojo zgodbo z drugimi me bodo obsojali«, »Moram dajati, če želim biti ljubljena« in »Če si nekaj želim od drugih, ne bom ljubljena«.

Lahko pa si na primer predstavljamo, da bomo v napoto drugim, če bomo prosili za pomoč in podporo.

Vse to si mislimo, kadar tavamo skozi težka obdobja in kadar nas je strah se odpreti in biti ranljiv. A ko ozavestimo svoje zgodbe, naj si bodo še tako neprijetne in boleče, ko se odpremo novim priložnostim, da jih izdihnemo na glas – takrat smo v postopku, kjer se energija odpre in nam dovoli, da lahko tudi sprejmemo pomoč od zunaj. Nič prej in nič kasneje. Poleg tega pa je dobro tudi za grleno čakro, da se nam ne zamaši.

In že pridemo k naslednji točki, ki se glasi:

2. Ali sem odprt(a), ko prosim za podporo?

Že prej omenjena, a še kako pomembna lekcija – ne moremo sprejeti, če nismo pustili odprtih vrat, ki so povrhu še zaklenjena s tremi ključavnicami.

Prositi za podporo v trenutkih nemoči ni dejanje poraza temveč izrednega poguma. Vsega pač ne moremo storiti sami. Če se odpremo in se nekomu tudi zaupamo, je verjetnost pomoči in razumevanja večja.

3. Ali se znam izraziti? 

Naše izkušnje zunanjosti so odsev počutja v naši notranjosti. Če se ne počutimo podprte s strani okolice in ljubljenih, je velika verjetnost, da ne čutimo podpore do samih sebe. Ključ za premostitev te ovire se nahaja v spoznanju, ko najdemo rešitev in pot do lastne vrednosti. Ko se počutimo dobro v svoji koži in popolnoma varne ter se ne osredotočamo le na to, kaj si želimo od drugih -  kaj naj drugi naredijo za nas, da se bomo počutili podprte in ljubljene.

Če se ne izrazimo v svojih potrebah, nas drugi ne bodo razumeli. Ne zato, ker nas ne marajo, temveč zato, ker ne govorijo enakega »jezika« kakor mi. Če se ne izrazimo, da smo bolni in potrebujemo razumevanje pri novi dieti in načinu življenja, potem ne bomo dobili podpore, ki si jo želimo. Ne zato, ker nas ne želijo videti zdrave, ampak zato, ker se nismo jasno izrazili, kaj nas muči in koliko nam novi način prehranjevanja pomeni. 

V tem primeru se lahko vprašamo: »Ali podpiram svoje telo, kadar je bolno ali izmučeno in ali mu dovolim počitek?«, »Se podpiram v tem, da si dovolim imeti čas zase in početi stvari za mojo dušo?«, »Si dajem to, kar rabim, da bom srečna in to, kar potrebujem – npr. obisk dobrega naturopata ali pa terapevta, ki mi bo pomagal skozi težave«?

Lahko gremo še dalje in pomislimo: »Ali sem res pristna in Jaz, kadar sem z drugimi?«, »Si dovolim biti popolnoma sproščena in obdana z ljudmi, ki me cenijo točno takšno, kot sem?«, »Si upam deliti svojo pravo naravo z ostalimi?«.

Če se resnično želimo počutiti podprte in razumljene na vseh področjih bivanja, si moramo izbrati odnose, kjer smo lahko mi Mi. Kjer ni mask in ne predsodkov. Navsezadnje, kdo pa smo, če igramo. Prazne in nesrečne lupine.

Morda bo to pomenilo, da se moramo posloviti od nekaterih razmerij in opustiti pričakovanja, da se bodo čudežno spremenili in postali drugačni. Šele, ko smo v takšnih razmerjih, kjer smo popolnoma sprejeti, lahko popolnoma sprejmemo tudi sebe. Znova je ljubezen do sebe in do drugih tista, ki prevlada.

https://tinybuddha.com

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol